Ricohov Aficio SP 1200S je cenejša naprava, namenjena majhnim (tudi domačim) pisarnam. Najprej opazimo razmeroma kompaktno obliko, saj zasede razmeroma malo prostora. Kljub temu ponuja kar veliko funkcionalnosti, najbolj nas je presenetil (sicer majhen) zaslon stanja, okoli katerega je nekaj funkcijskih tipk.
Ko je Aficio MPC 305SPF prišel v naš laboratorij, smo po videzu sodili, da gre za srednje zmogljivo napravo. A tako specifikacije kot naše meritve (in tudi cena) so hitro pokazale, da gre za napravo najvišjega zmogljivostnega razreda. Sam tiskalnik je med večjimi, a ne ekstremno – to pa postane, ko začnemo dodajati vse možne predale in postane presenetljivo visoka naprava. No, že sam tiskalnik zahteva vsaj dva, da ga premakneta, saj tehta 45 kilogramov.
Brother z MFC-8950DW obljublja zmogljivo večopravilno napravo z veliko funkcionalnostmi. To mu načeloma tudi dobro uspe. Tiskalnik je razmeroma visok, za to je odgovoren predvsem velik predal, v katerega lahko pospravimo do 500 listov (večinoma so ti predali mišljeni za 250 listov). Nad njim je še dodaten podajalnik, ki sprejme do 50 listov. Naprava ne zasede preveč prostora, približno toliko kot Ricohov SP 3500SF, kar je manj od kakega Ricohovega MPC 305SPF. Z dobrimi 17 kilogrami tudi ni pretežak, da ga ne bi mogel uporabnik sam prestaviti. O trpežnosti priča tudi podatek, da je največja priporočena zmogljivost na mesec 100.000 strani. To je sicer manj, kot omogočajo najzmogljivejši (sploh pa zmogljivi samostojno laserski tiskalniki), a kljub temu dovolj za večino srednje velikih pisarn.
Pod imenom ‘pisarniške naprave’ se pravzaprav skriva silno veliko naprav različnih zmogljivostnih in cenovnih razredov. To je seveda normalno, saj so tudi pisarne različno velike, v njih pa različno število uporabnikov. Tako je HPjeva nova večopravilna barvna laserska naprava, model MFP M475DW, namenjena manjšim pisarnam oziroma delovnim skupinam. Je sicer zelo dobro opremljena z različnimi funkcionalnostmi, obenem ni predraga, a ima največjo priporočeno mesečno zmogljivost tiska ‘le’ 40.000 izpisov. To se morda sliši malo, a lahko postane pri prevelikem številu uporabnikov hitro preveliko – sploh če pomislimo še na priporočeno zmogljivost (torej ne največjo), ki je pri tej napravi do 2500 izpisov. To pišemo zato, da bi novi laser postavili v kontekst in definirali pojem majhne pisarne oziroma delovne skupine.
Druga Kyocerina naprava na tokratnem preizkusu je model FS-1320MFP. Navzven ga praktično ne moremo ločiti od zmogljivejšega modela FS-1325MFP. Spodaj ima kaseto za papir, kamor lahko odložimo do 250 listov, ta kaseta tudi nekoliko štrli iz ohišja. Nad njo je še podajalnik za posamezne liste, še nad tem pa odlagalnik za natisnjeno gradivo. Tam je majhna ploščica, ki se izvleče in na kateri se ustavi natisnjeni papir. Nabere se ga lahko do 150 listov, čeprav zna biti pri takih številkah že gneča.
Tokrat smo preizkusili dve napravi podjetja Kyocera, ki sta na prvi pogled sicer praktično enaki, a imata kljub temu drugačen tiskalni pogon in drugačne vmesnike. Zmogljivejša in malenkost dražja je FS-1325MFP, gre pa za osnovno, črno-belo lasersko večopravilno napravo. Navzven deluje kar zmogljivo, pod samodejnim podajalnikom za papir je tudi majhen zaslon stanja, na obe strani pa so nameščene tipke za delo s tiskalnikom. Poleg optičnega branja, kopiranja in seveda tiskanja je tu tudi faks. Naprava je mišljena za manjše pisarne, kjer ni potrebe po velikih količinah, a je koristno imeti večopravilni tiskalnik.
Veliki in težki prenosniki so za številne uporabnike nadomestek za klasične namizne računalnike. Ponujajo razmeroma velike zaslone in dobre zmogljivosti, obenem pa so vsaj nekoliko prenosljivi. Tako je tudi z novim Fujitsujevim Lifebook NH532. Gre za velik, debel in tudi težek prenosnik, ki meri po diagonali dobrih 17 palcev. Tehta dobre tri kilograme, kar bo marsikomu zbudilo dvome o prenosljivosti.
V času, ko postajajo prenosniki vedno tanjši (sploh tisti, ki želijo biti majhni in kar se da prenosni), je Fujitsujev Lifebook P772 pravo malo presenečenje. Na prvi pogled še najbolj spominja na kak netbook, le da je malenkost večji. Glede na ultrabooke pa je presenetljivo debel (dobre tri centimetre), tako da smo se že spraševali, komu je pravzaprav namenjen. V Fujitsuju pravijo, da merijo na zahtevnejše poslovne uporabnike, ki potrebujejo prenosljiv računalnik, ki ponuja zmogljiv akumulator in veliko funkcionalnosti. Nam pa se je med preizkusom zdelo, da so naredili idealen prenosnik za sistemske upravitelje, ki jim videz ni toliko pomemben kot vsebina.
V zadnjem letu se je na tržišču prenosnih računalnikov pojavilo ogromno Ultrabookov, tako da se ti že počasi ločujejo v različne pod-razrede. Ker HPjeva oznaka Elitebook označuje njihove najboljše poslovne prenosnike lahko seveda sklepamo, da je preizkušeni model Elitebook Folio 9470m pravzaprav ultrabook višjega razreda.
Kolega je želel pred kratkim punci kupiti nekoliko boljši fotoaparat in je, kot se pri teh stvareh rado dogaja, prišel k meni po nasvet. Malo sem preveril naše tabele in priporočil modela, ki sta si dokaj podobna, oba zmogljivejša žepna kompakta z razmeroma širokim kotom, nekaj več zuma in vsem drugim, kar sodi zraven. A kavelj je v tem, da je kolega želel aparat kupiti takoj – oziroma v roku enega dneva.
