Pred časom smo na našem večjem preizkusu brizgalnih tiskalnikov preizkusili tudi HPjev Officejet Pro 8620, zdaj smo se lotili še cenejšega (in rahlo počasnejšega) brata, modela Officejet Pro 8610. Gre za srednje velik večopravilni barvni tiskalnik, namenjen majhnim (tudi domačim) pisarnam. Poleg tiskanja se spozna tudi na optično branje in kopiranje, vgrajen je tudi faks.
Tokrat smo preizkusili dva Hpjeva modela Zbook. Poleg 15-palčnega smo si ogledali še za dober palec manjši model. Ta se je poleg dobremu palcu diagonale zaslona odrekel še kakšni malenkosti (denimo optični enoti), pri tem pa nas je presenetilo, da je občutno lažji in tanjši od večjega brata. V debelino meri dobra dva centimetra. To je glede na opremljenost presenetljivo tanko, tehtnica pokaže 1,6 kg, tudi to je presenetljivo lahko.
Poleg dveh HPjevih prenosnikov iz serije Zbook smo dobili še model Elitebook 840. Gre za poslovni prenosnik, ki se od Zbookov razlikuje predvsem po tem, da ima bolj navadno grafično kartico, za razliko od profesionalnih, namenjenih rabi v CAD in podobnih programih. Obenem je tudi malenkost tanjši, ohišje je tudi slogovno nekoliko bolj vpadljivo. Gre sicer za kakovostno izdelano ohišje iz aluminija in magnezija v sivo-črni kombinaciji.
HP ima v prodajnem programu kar nekaj res zmogljivih prenosnikov, med njimi tudi model Zbook 15 G2. Namenjen je zahtevnim uporabnikom, ki jih ne moti, da je prenosnik nekoliko debelejši in težji. Dandanes, ko smo vedno bolj vajeni res tankih in lahkih prenosnikov, pritegne tri kilograme težka in dobre tri centimetre debela naprava kar nekaj pogledov.
Lenovo je v tanke in lahke prenosnike, imenovane tudi Ultrabooki, že pred leti vložil obilo energije. Danes je na tem področju zelo močan. To potrjuje tudi novi prenosnik, imenovan Yoga Pro 3, ki je hibrid, uporabljamo ga lahko tako v vlogi prenosnika kot tablice. Njegova posebnost je na novo zasnovan tečaj, ki ima veliko posameznih členov, tako kot pri nekaterih ročnih urah. Tečaj v praksi teče po vsej dolžini prenosnika. V Lenovu pravijo, da je trpežnejši od navadnih, obenem pa potrebujejo zanj manj prostora. Omogoča torej nižji profil prenosnika. V praksi se dobro obnese, prenosnik brez težav drži v želenem položaju, tudi takrat, ko ga obrnemo na glavo, recimo za ogled filmov.
Ob koncu leta se radi ozremo nazaj, premislimo, kaj je bilo v preteklem letu omembe vrednega in kaj pomeni preteklo dogajanje za naslednjih 365 dni, ki nas čakajo. Na teh straneh sicer redno razglabljamo o trenutnih dogajanjih na trgih, predvsem tistih, ki zadevajo naprave, ki jih preizkušamo na nenehnih preizkusih – fotoaparate, prenosnike, tiskalnike, po novem (od prejšnjega meseca) pa tudi tablice in telefone.
Applova spletna trgovina za mobilne aplikacije, imenovana preprosto App Store, je bila splavljena leta 2008, tako se bliža že sedmi obletnici. Ob zagonu je šlo za eno prvih takih tržnic, danes jih je že cel kup.
Pred dobrim letom in pol smo preizkusili Fujifilmov aparat X-Pro1 – šlo je za zmogljiv brezzrcalni model, ki je na videz in po delovanju spominjal na aparate vrste »rangefinder«, denimo aparate Leica. Zdaj smo preizkusili model X-T1, ki je približno enako zmogljiv (in drag), a je videti bolj kot klasični aparat DSLR.
Fujifilm ima v svojem razmeroma mladem sistemu X (splavili so ga tri leta nazaj) kar nekaj različnih aparatov, poleg zmogljivih (X-Pro1, X-T1) tudi nekaj cenejših. Preizkusili smo najcenejši oziroma povsem vstopni model X-M1. Aparat že na videz sodi v nekoliko nižji rang, gre za najmanjšega izmed Fujifilmovih brezzrcalnih modelov.
Na naše »nenehne« preizkuse uvrščamo segmente naprav, ki jih redno dobivamo na preizkus v nekoliko večjem številu. V zadnjih desetih letih so bili to prenosniki, fotoaparati in tiskalniki, seveda razdeljeni na različne skupine oziroma podrazrede. Občasno, če gre za kakšno posebnost, postavimo kako napravo tudi med posamezne preizkuse, tu in tam pa naredimo tudi večji preizkus posameznega segmenta (recimo cenejših prenosnikov, to smo imeli pred nekaj meseci).
