Sonyjevi kompaktni aparati iz serije RX so namenjeni najzahtevnejšim uporabnikom, kot žepne popotnike jih uporabljajo tudi profesionalni fotografi. Usmerjenost je zakoličil aparat RX100 pred nekaj leti. V tem času je bil deležen že kar nekaj nadgradenj, na preizkus je tako prišla njegova četrta inačica.
Sonyjev novi Cyber-shot HX90 je še en aparat v razredu t. i. popotnih zumov, aparatov, ki ponujajo širok razpon goriščnic v sorazmerno majhnem ohišju. Je najzmogljivejši med Sonyjevimi žepnimi modeli. Na videz je podoben zmogljivemu modelu RX100 (ravno v teh dneh smo preizkusili model RX100 Mk. 4), ohišje je kompaktno in deluje zelo trpežno.
Canon je svojo linijo aparatov DSLR v zadnjem času še nekoliko izpopolnil, tako da imajo uporabniki še kakšno izbiro več. V spodnjem razredu imamo tako kar tri modele, konkretno EOS 1200D, EOS 750D in sorodni EOS 760D. Tokrat smo preizkusili srednjega izmed njih, 750D. Namenjen je nekoliko zahtevnejšim domačim uporabnikom, tistim, ki bi si glede na povsem vstopne modele želeli nekoliko več.
Prejšnji mesec sem na teh straneh pisal o stanju industrije mobilnih telefonov, kjer se izdelovalci že dlje časa napadajo z vedno nižjimi cenami. To jih je večino pripeljalo do vse nižjih marž in vedno večjih finančnih oziroma poslovnih težav.
Pred kratkim smo preizkusili Intelov računalnik, ki je po velikosti primerljiv z večjimi ključki USB. Bil je zanimiv, a je imel tudi nekaj pomanjkljivosti. Očitno potencial take naprave vidijo tudi drugi. Preizkusili smo Lenovovo različico, imenovano IdeaCentre Stick 300.
Pred kratkim smo na spletni strani objavili novico o tem, da je podjetje HTC s stališča borze praktično ničvredno. Vse delnice podjetja so skupaj vredne manj, kot ima podjetje na zalogi denarja. Z drugimi besedami, podjetje bi moralo domala plačati nekomu, da ga odkupi. Seveda je to zelo posplošeno, a poanta je jasna – HTCju gre slabo in nihče ne verjame, da bo v kratkem kaj bolje. Po nekaterih ocenah bi se lahko iz rdečih številk izvlekel šele čez dve leti.
Programska oprema postaja z leti praviloma zajetnejša in s tem počasnejša. Do nedavna je veljalo enako tudi za operacijski sistem Windows.
Poleti se je v našem laboratoriju nabralo nekaj novih monitorjev, od katerih je vsak po svoje zanimiv. Preizkusili smo AOCjev U2868PQU, LGjev 34UM67, Philipsov 272P4 in Samsungov SE590C.
Toshibin Satellite S50 s podoznako B-141 je še en vstopni model, je pa malenkost dražji od modela L50. Ohišje je sicer zelo podobno. Spet je plastično, a dovolj kakovostno za udobno delo. Je malenkost tanjše od modela Satellite L50, v debelino meri konkretno 2 centimetra, z 2 kg je tudi za 0,2 kg lažje od L50. Je pa zato izgubilo optični pogon.
Pred nedavnim smo pri večjem preizkusu cenejših prenosnikov znova ugotavljali, koliko računalnika se dejansko dobi za razmeroma malo denarja. To potrjuje tudi tokrat preizkušena Toshiba Satellite L50 s podoznako B-1V2. Gre za prenosnik vstopnega cenovnega razreda, ki meri na manj zahtevne uporabnike.
