Hibridnih prenosnikov je bilo pred nekaj leti na vseh sejmih malo morje, tudi na preizkus jih kar pogosto dobivamo, pa kljub temu ni videti, da bi jih uporabniki množično kupovali. Pri nekaterih lahko zaslone poklopimo, pri drugih pa se ločijo od tipkovnic. Tak je tudi Toshibin Satellite P30W-B101.
Fujitsu ima v prodajnem programu kar nekaj lahkih, tankih prenosnikov. Eden izmed njih je tudi model Lifebook U754, ki meri na poslovne uporabnike. Gre za tanek in lahek prenosnik lepega, razmeroma preprostega videza. Ohišje je zelo kakovostno, sestavljeno iz kombinacije aluminija in magnezija. Je v temno sivi barvi z vinsko rdečimi detajli, ki niso pretirani.
Zgornje ime mi je izpljunila posrečena spletna stran, imenovana Android Phone Name Generator (na koncu le dodate končnico .com in že si lahko generirate lastne telefone Android). Spletna stran je sicer šala, a je zabavna ravno zato, ker sploh ni tako zelo iz trte izvita.
Pri potapljanju, plavanju ali kakršnihkoli drugih aktivnostih, ki jih izvajamo v vodi ali ob njej, moramo seveda biti zelo pozorni na svojo varnost. Če nismo vešči tega, kar počnemo, nas lahko fotografiranje spravi še do kakšne dodatne težave. Tudi najboljši fotoaparat nam ne bo koristil, če bomo zaradi buljenja v njegov zaslon padli iz kajaka sredi brzic. Resda se večina uporabnikov teh aparatov drži mirnih voda in tak aparat kupi bolj za popestritev poletnih počitnic, a dodatna pazljivost vsekakor ni odveč.
Odkar je človeštvo prenehalo potovati na Luno (kamor so ameriški astronavti vzeli fotoaparate podjetja Hasselblad), je najbolj eksotičen svet tisti, ki ždi pod morsko (ali rečno, jezersko) gladino. Podvodna fotografija je bila nekoč zelo redka, saj smo zanjo potrebovali veliko posebne, drage opreme in, jasno, veliko znanja, tako fotografskega kot potapljaškega.
Nikon je svoj sistem brezzrcalnih fotoaparatov z izmenljivimi objektivi, imenovan preprosto One, predstavil pred slabimi štirimi leti. Takrat smo zapisali, da gre za zanimiv sistem, ki bo lahko ponudil predvsem majhne aparate in objektive, a nas je hkrati tudi zmotila velikost tipala, ki ima faktor povečave goriščnice kar 2,7. Seveda je zaradi majhne velikosti tipala toliko lažje narediti majhen aparat ter majhne objektive, a vseeno smo bili skeptični.
Računalništvo se že od samega začetka ukvarja s tem, kako čim več računske moči spraviti v čim manjšo obliko. V zadnjih letih smo dočakali tudi računalnike, ki so zapakirani v obliko »ključka« – na preizkusu smo imeli Intelov primer.
Pametni telefoni so v zadnjih letih izpodrinili veliko različnih naprav. V žepih ne nosimo več predvajalnikov glasbe, bodisi MP3 ali celo kasetarjev ali prenosnih predvajalnikov CD. V avtomobilih vse redkeje najdemo samostojne naprave GPS, še bolj poredko take, ki smo jih včasih nosili v hribe. Podobno velja tudi za naprave za fitnes – od ur GPS do merilnikov srčnega utripa ali korakov.
Pametni telefoni bolj ali manj nadomeščajo tudi namenske naprave GPS, tako avtomobilistične kot pohodne. Pri navigaciji se morda obnesejo malce slabše, predvsem nekoliko dlje iščejo signal in hitreje se zgodi, da ga izgubijo. Zato pa imajo boljši zaslon, tako po kakovosti matrike kot po natančnosti zaznavanja dotika. Imajo tudi povezavo v splet, prek katere lahko izboljšajo natančnost in hitrost navigacije, z njo lahko prenesejo tudi različne podatke (denimo delo na cesti, vreme, različne zanimivosti ob poti itd.).
Mobilne naprave so postale za marsikaterega uporabnika pomembnejše od klasičnih računalnikov. Večino dela še vedno opravimo na slednjih, a si marsikdo težje predstavlja dan brez pametnega telefona kot brez računalnika. Eden izmed razlogov za to so tudi poslovne oziroma pisarniške aplikacije, ki so bile sprva sicer še nekoliko okorne, v zadnjih letih pa so se krepko izboljšale.
