Je pod vodo kaj drugače?

Objavljeno: 30.6.2015 | Avtor: Jure Forstnerič | Kategorija: Fokus | Revija: Julij - avgust 2015

Pri potapljanju, plavanju ali kakršnihkoli drugih aktivnostih, ki jih izvajamo v vodi ali ob njej, moramo seveda biti zelo pozorni na svojo varnost. Če nismo vešči tega, kar počnemo, nas lahko fotografiranje spravi še do kakšne dodatne težave. Tudi najboljši fotoaparat nam ne bo koristil, če bomo zaradi buljenja v njegov zaslon padli iz kajaka sredi brzic. Resda se večina uporabnikov teh aparatov drži mirnih voda in tak aparat kupi bolj za popestritev poletnih počitnic, a dodatna pazljivost vsekakor ni odveč.

Resni podvodni fotografi bodo morali poseči po resni opremi – aparat DSLR z ohišjem, ki je po ceni primerljivo s samim aparatom.

Resni podvodni fotografi bodo morali poseči po resni opremi – aparat DSLR z ohišjem, ki je po ceni primerljivo s samim aparatom.

Pri sami fotografiji je najpomembnejša svetloba – pod vodo ni nič drugače. Voda je bistveno bolj gosta od zraka, v njej tudi plava več delcev, ki jih v zraku ni oziroma so premajhni, da bi bili vidni. Prve podvodne fotografije bodo zato bržkone videti zelo zbledele, z malo barvami, s slabim kontrastom in pomanjkljivo ostrino. Najenostavnejša rešitev je ta, da se čim bolj približamo objektu, ki ga fotografiramo. Ko gre za živali, predvsem ribe, je to seveda težje, kot se sliši, a pomaga, da smo čim bolj mirni in da imamo aparat že pripravljen pred seboj, torej da ne izvajamo nepotrebnih hitrih gibov.

Kar se tiče nastavitev, je najbolje, da aparat že vnaprej pripravimo za delo pod vodo. Žepni podvodni aparati večinoma nimajo ročnih nastavitev, čeprav jih, po pravici povedano, niti nismo pogrešali. Pod vodo tako in tako ni ravno pripravno, da nastavljamo zaslonko, čas in še kaj. Vgrajeni programi za podvodno fotografijo se namreč povsem dobro odnesejo.

Naj poudarimo, da pri fotografiranju med plavanjem po površju oziroma enostavnim potapljanjem brez opreme (torej do kakih dveh, treh metrov) še ne potrebujemo posebnih nastavitev ali korakov. Pozorni moramo biti na vse tisto, na kar smo tudi sicer na kopnem, torej na to, da je dovolj svetlo oziroma da je slika dovolj ostra. Kot rečeno, bodo za to poskrbeli že aparati sami. Mogoče velja omeniti le nastavitev temperature beline: če se nam zdijo fotografije preveč modre, lahko preklopimo na nastavitev, namenjeno fotografiranju pod vodo.

Voda namreč iz svetlobe filtrira rdečo barvo, zato postajajo fotografije z vsakim metrom globine bolj modre. Včasih, v času filma, smo si morali pomagati z rdečimi barvnimi filtri, danes za to poskrbi omenjena nastavitev temperature beline. Blizu površja to še ne bo opazno, pri treh in več metrih pa vsekakor.

Pod vodo je ključno vprašanje, kako priti dovolj blizu, sploh ko so v igri plašljive živali.

Pod vodo je ključno vprašanje, kako priti dovolj blizu, sploh ko so v igri plašljive živali.

Makro fotografija je pod vodo še posebej zanimiva, sploh če gre za kaj barvitega.

Makro fotografija je pod vodo še posebej zanimiva, sploh če gre za kaj barvitega.

Pomagamo si lahko tudi z bliskavico, a ta deluje občutno slabše kot nad vodo. Glavni vzrok je seveda slabše prepuščanje svetlobe, težavo pa predstavljajo tudi delci, ki plavajo v vodi – bliže kot so, bolj jih bliskavica osvetli (v primerjavi z nečim, kar je par metrov oddaljeno). Bliskavica je tako najbolj koristna pri kratki razdalji, denimo pri makro fotografiji koral, školjk ali rakcev.

Tokrat smo preizkusili žepne vodotesne fotoaparate petih različnih proizvajalcev. Ob bok smo jim postavili tudi dve akcijski kameri, ki ju dobimo v kompletu z vodotesnim ohišjem. Ravno v teh dneh pa so pri Nikonu poslali na trg še malce zmogljivejši vodotesni aparat, konkretno brezzrcalni aparat z izmenljivimi objektivi Nikon One AW1, namenjen malce zahtevnejšim fotografom. Večina uporabnikov bo take aparate kupila predvsem z mislijo na poletne dogodivščine in potapljanje na vdih, tisti, ki pa se ukvarjajo z resnejšim potapljanjem, torej z dihalno in ostalo opremo, pa morajo biti posebej pozorni tudi na največje dovoljene globine, ki jih aparati zmorejo.

■ Canon PowerShot D30

Canonov model D30 je že malenkost starejši, prvič smo ga preizkusili pred enim letom. Čeprav so razlike v velikosti in teži med preizkušenimi modeli zelo majhne, je Canon, skupaj z Nikonom, malenkost manjši od ostalih. Ohišje je bolj zaobljeno, deluje bolj igrivo in manj resno od ostalih, sploh pri preizkušenem modelu, ki je bil odet v lepo modro barvo.

Aparat kar lepo sede v roko, manjka sicer kako odebeljeno držalo na desni strani, je pa zelo dobrodošla manjša gumirana površina na sprednji strani. Podobna guma je tudi zadaj, pod palcem, in zaradi njiju ni bojazni, da bi aparat padel iz roke. No, pa tudi če, aparat je odporen proti padcem do dveh metrov (to je pri teh vodotesnih modelih kar standard). Pohvaliti moramo zelo solidno globino, do katere se lahko s tem modelom spustimo – gre (vsaj uradno) do 25 metrov. Lani, ko so ga splavili, je bil to rekorder v tem razredu, tokrat pa ga je prehitel Nikon z modelom AW 130 (tega lahko potopimo do 30 metrov).

Tipke so povsem klasično razporejene: zadaj je štirismerna, pod njo dve funkcijski, pod palcem pa še tipki za upravljanje zuma. Na zgornji strani je poleg prožilca tudi samostojna tipka za zajem videa. Tu bi si želeli kakšno tipko ali dve več, recimo za hitrejše menjavanje programov, so pa Canonovi meniji med lepšimi in bolj preglednimi.

Aparatu se pozna, da je bil najstarejši na preizkusu, saj je tudi edini, ki ima tipalo z 12 milijoni pik, ostali jih imajo po 16. To nas niti ne bi zmotilo, saj so fotografije kljub temu zelo ostre (to gre na račun dobrega objektiva), a je šuma razmeroma veliko, sploh ko se nekoliko dvigne občutljivost ISO – pri ISO 400 že opazimo izgubo ostrine. Pred dobrim letom se nam je zdel še dober, a so ga konkurenti med tem prehiteli. Aparat je tudi nekoliko počasnejši, kot bi si želeli, ostrenje je sicer hitro, zaporedno fotografiranje pa kar počasno (vsaj glede na ostale aparate).

Objektiv je, kot rečeno, dovolj oster, njegove goriščnice sežejo od 28 pa do 140 milimetrov. Sami bi si želeli predvsem širši kot zajema, saj se pod vodo vidni kot zmanjša še za okoli trideset odstotkov. 28 milimetrov se torej obnaša kot približno 36 milimetrov. Če temu dodamo še največjo zaslonko, ta je tu F/3,9, je objektiv vsaj s tehničnega stališča slabši od konkurence, je pa podprt z dovolj dobro stabilizacijo slike.

Čeprav se morda sliši čudno, smo se očitno v zadnjih letih nekako navadili na povezavo WiFi, ki pa je ta aparat žal nima. Ima sicer vgrajeno tipalo GPS, s katerim lahko k EXIF-podatkom fotografije zapišemo tudi koordinate GPS, čeprav se kar hitro zgodi, da ne ulovi signala. Zaslon se pohvali s solidno ostrino in z dobrimi barvami, lahko pa bi bil svetlejši, to smo najbolj pogrešali pri uporabi na plaži (torej ob močnem soncu).

Canon Powershot D30

Prodaja: www.canon.si

Cena: 270 EUR

✓    Največja mogoča globina, kakovost videa, gumirani čepi ohišja.

✗    Nima WiFija, objektiv bi lahko bil širši, šum pri višjih vrednostih ISO.

■ Nikon Coolpix AW130

Nikonov Coolpix AW130 je bil na tem preizkusu žepni aparat, s katerim se lahko najgloblje potopimo. Pri podjetju navajajo, da zmore globine do 30 metrov, torej brez težav pokrije tiste, kjer se največ nahajajo začetni potapljači (torej z dihalno in ostalo opremo). Globlje gredo le posebna ohišja ter akcijske kamere (te imajo spet namenska ohišja).

Ohišje je seveda zelo kakovostno, in kot je navada, bo tudi ta aparat zdržal padec z dobrih dveh metrov. Videti je nekoliko bolj resno (in robustno) od svojih predhodnikov, je pa na voljo v različnih barvah, tudi z vojaškim vzorcem. Razporeditev tipk je povsem klasična, zadaj je tudi samostojna tipka za vklop videa, nekaj dodatnih funkcijskih tipk je na levem robu. Aparat ima vgrajeno povezavo WiFi, dodali so tudi vmesnik NFC za hitrejše in bolj udobno parjenje z mobilnimi napravami. Vgrajena sta tudi tipalo GPS in zemljevid sveta, čeprav ni ravno najbolj točen, tudi signal hitro izgubi. Na voljo sta tudi kompas ter vodni barometer, ki kaže globino potopa.

Zelo dober je zaslon, ponuja visoko ločljivost, uporablja osvetlitev OLED. Je svetlejši od Canonovega, solidno se obnese tudi ob močnejši svetlobi. Na desni strani je odebeljen gumijast ročaj in nam je aparat lepo sedel v roko, a tiste z majhnimi rokami bi lahko zmotil kolešček, ki na desni strani skrbi za zaprtje pokrova, pod katerim se skrivata akumulator ter spominska kartica.

Objektiv aparat seže od spodobno širokih 24 pa do 120 mm. Pri tem je največja zaslonka pri širokem kotu spoštljivih F/2,8. Široki kot je pod vodo še nekoliko pomembnejši, saj se zaradi drugačnega lomnega količnika vidni kot v vsakem primeru nekoliko zoži. Tipalo ima ločljivost 16 milijonov pik, občutljivost gre do ISO 6400. Kak poseben presežek sicer ni, fotografije bi lahko bile za odtenek ostrejše, so pa barve zelo lepe, tudi osvetlitev je večinoma kar pravilna. Pri občutljivosti je nekako večji korak, kjer opazimo več šuma in izgubo podrobnosti, pri ISO 800. Vgrajena je tudi solidna stabilizacija slike.

Nikon Coolpix AW130

Prodaja: www.nikon.si

Cena: 288 EUR

✓    Največja mogoča globina, široki kot objektiva, zaslon, cena.

✗    Fotografije bi lahko bile ostrejše.

■ Olympus Stylus TG-4

Olympusov TG-4 je naslednik dobro sprejetega TG-3. Olympus je sicer v preteklosti imel že zelo veliko različnih vodotesnih žepnih modelov, v njihovi ponudbi so bili tudi modeli z različnimi stopnjami zaščite. Novi TG-4 tako ponuja zaščito do 15 metrov globine, kar ga uvršča v zlato sredino. Spet je odporen tudi proti udarcem, zdrži padec z dobrih dveh metrov.

Posebnost tega modela je v tem, da je edini podvodni žepni aparat doslej, ki omogoča shranjevanje fotografij v obliki RAW. To pomeni, da imamo bistveno več možnosti za naknadno obdelavo fotografij v programih, kot sta Photoshop in Lightroom. Omogoča bistveno večje popravke kot obdelava navadnih fotografij v obliki .jpg. Seveda ne moremo pričakovati toliko podatkov in fleksibilnosti, kot smo jih vajeni pri aparatih z večjimi tipali (torej pri tistih z izmenljivimi objektivi), a gre vseeno za zelo koristno možnost.

Aparat ima sicer dobro tipalo ločljivosti 16 milijonov pik. Šuma ni preveč, pri ISO 800 opazimo manko podrobnosti. Dober je tudi objektiv, ta seže od 25 milimetrov na širokem delu pa do 100 milimetrov na telepodročju. Je torej med širšimi, zelo dobra je tudi vrednost zaslonke pri širokem kotu, začne se namreč pri F/2,0. Tako lahko prepusti še enkrat toliko svetlobe kot, denimo, Nikonov model, katerega zaslonka se začne pri F/2,8. Optična stabilizacija slike svoje delo dobro opravi.

Ohišje je zelo kakovostno in je bilo najtežje med temi petimi modeli (čeprav so razlike majhne). Na desni strani je prijetno odebeljeno, majhno držalo je tudi zadaj desno, torej pod palcem. Tam je tudi majhna tipka za zajem videa, pod njo pa vrtljivo kolesce za izbor programa. To je tudi edini aparat med petimi testiranimi žepnimi modeli, ki ima tako kolesce – vsekakor koristno. Velja omeniti, čeprav ne ponuja popolnih ročnih nastavitev, imamo vseeno na voljo program, kjer nastavimo vsaj zaslonko, aparat pa prilagodi čas.

Kot je v navadi pri teh modelih, je tudi tu vgrajeno tipalo GPS za beleženje lokacijskih podatkov k fotografijam. Vgradili so tudi povezavo WiFi za priklop na mobilne naprave, prek katerega lahko prenašamo fotografije ali upravljamo aparat. Tako kot pri Nikonu sta tudi tu vgrajena elektronski kompas ter globinomer. Zaslon je povprečen, primerljiv s tistim pri Panasonicu, malenkost boljši (predvsem malo svetlejši) od Canonovega, a slabši od Nikonovega.

Olympus Stylus TG-4

Prodaja: www.avtera.si

Cena: 379 EUR

✓    Možnost zajema RAW, upravljanje na ohišju, dober objektiv, kakovost fotografij.

✗    Cena, povprečna globina potopa.

■ Panasonic Lumix FT5

Panasonicov Lumix FT5 je še eden izmed malce starejših modelov, prvič smo ga preizkusili pred dobrim letom in pol. Ohišje je najbolj zadržano od preizkušenih modelov – vsaj pri tem, ki smo ga testirali tokrat, saj je bil črne barve. Na voljo je sicer tudi v bolj živih kombinacijah, prvič smo preizkusili oranžnega. Zdrži padec z dveh metrov in potop do globine 13 metrov – to ga skupaj z Ricohom uvršča na rep lestvice.

Na desni strani je prijetno odebeljeno držalo, primerljivo s tistim na Olympusovem modelu, čeprav je pri slednjem držalo iz bolj prijetnega, gumijastega materiala. Panasonic je v tem pogledu malce bolj plastičen, saj tudi ni nobenega gumijastega detajla na zadnji strani, kar bi olajšalo držanje s palcem. Razporeditev tipk ne prinaša presenečenj, kot pri Nikonu je tudi tu posebna tipka za vklop povezave WiFi. Poleg te je vključeno tudi tipalo GPS.

Aparat uporablja objektiv z goriščnicami od 28 milimetrov na širokem pa do 128 milimetrov na telepodročju, gre za enak objektiv, ki ga je uporabljal že njegov predhodnik, model FT4. Resnici na ljubo bi si želeli nekoliko širši kot, sploh ker imajo pri Panasonicu res veliko različnih žepnih modelov s širokokotnimi objektivi. Je pa zato vgrajena učinkovita stabilizacija slike, ki je med boljšimi pri žepnih modelih. Svetlobna jakost objektiva ni nič posebnega, gre od F/3,3 pri širokem kotu pa do F/5,9 pri ozkem.

Tipalo je solidno, šuma ni preveč, občutljivost gre do ISO 3200 oziroma v samodejnem načinu tudi do ISO 6400. Kakovost fotografije je nad povprečjem. Tako kot pri Olympusu ima tudi ta program, v katerem lahko ročno nastavimo vsaj zaslonko (aparat pa glede na to prilagaja čas), tokrat pa le izbiramo med tremi stopnjami. Meniji so sicer odlični, najbolj pregledni med preizkušenimi modeli. Zaslon je dober, ponuja tudi možnost močnejše osvetlitve (koristno pri uporabi ob močnem soncu) ter samodejnega prilagajanja svetlosti.

Panasonic Lumix FT5

Prodaja: www.besenicar.si

Cena: 279 EUR

✓    Nekaj več ročnih možnosti, cena, dober uporabniški vmesnik.

✗    Povprečna globina potopa, objektiv bi lahko bil širši.

■ Ricoh WG-5

Ricoh je med tokrat preizkušenimi manjše oziroma manj znano podjetje, ki pa se vseeno kar dolgo ukvarja z žepnimi aparati, tudi odpornimi, podvodnimi. Model WG-5 je razmeroma nov, prvič so ga predstavili v začetku leta, gre pa za naslednika modela WG-4 GPS. Aparat je na pogled najbolj nenavaden, deluje najbolj trpežno, če ne celo kričeče. Spominja na potapljaške ure z veliko različnimi napisi oziroma oznakami, denimo o tem, kaj vse zdrži oziroma proti čemu vse je odporen.

Tako kot ostali modeli zdrži padec z dobrih dveh metrov in tudi sorazmerno velik pritisk (lahko ga brez bojazni pohodimo). Kljub kričečim napisom zmore potop le do 14 metrov. To seveda ni slabo, a je daleč za Nikonom, ki gre še enkrat globlje. Sicer verjamemo, da vsi aparati »preživijo« tudi kak meter več, kot obljubljajo proizvajalci, a vseeno.

Ohišje je prekrito z zelo kakovostno narebreno plastiko in daje odličen občutek v roki. Je predvsem zelo široko, sploh levo od zaslona je bistveno večja izboklina kot pri drugih modelih. Tako na levi kot na desni je bolj zaobljen, medtem ko so ostali modeli bolj pravokotni. Rokovanje je zato nekoliko bolj udobno, daje tudi boljši občutek trpežnosti, je pa bil po volumnu največji na tem preizkusu.

Objektiv je dober, pokriva goriščnice od 25 pa do 100 milimetrov, vgrajena je tudi stabilizacija slike. Tipalo ponuja ločljivost 16 milijonov pik in se dobro obnese – občutljivost gre od ISO 125 do ISO 6400, šum se opazi nekako od ISO 800 dalje. Dobra je tudi zaslonka, vsaj pri širokem delu, kjer se začne pri F/2,0, enako kot pri Olympusu. Zelo zanimiva je vgradnja šestih majhnih LED-diod okoli objektiva, ki so namenjene makro fotografiji, kjer osvetlijo bližnji predmet. Rešitev se dobro odnese, bolje od bliskavic, seveda pa deluje le na res manjših razdaljah.

Uporabniški vmesnik bi lahko bil nekoliko boljši oziroma prijaznejši. Ima razmeroma nizko ločljivost (tudi grafično deluje nekoliko zastarelo), hkrati je tudi navigacija manj tekoča kot pri Panasonicu ali Olympusu. Tu so namreč vse nastavitve zložene v tri zavihke, kjer moramo povsem do vrha trenutnega, da lahko preklopimo med njimi.   

Ricoh WG-5

Prodaja: www.besenicar.si

Cena: 299 EUR

✓    Videz, rokovanje, objektiv, makro luči okoli objektiva.

✗    Povprečna globina potopa, uporabniški vmesnik.

■ Nikon One AW1

Nikonov One AW1 je bil tokrat posebnež na preizkusu, saj je razred zase. Gre za aparat z izmenljivimi objektivi, a brez sistema zrcal oziroma optične prizme, ki je kljub razmeroma velikemu ohišju in možnosti menjave objektivov povsem vodotesen. Seveda to velja le ob uporabi pravega objektiva, ki ga dobimo v kompletu. Nikonov sistem se je od prvih začetkov pred nekaj leti v tem času kar lepo razvil, tako gre danes za soliden sistem, ki ponuja prijetno majhna ohišja ter objektive.

Ohišje je sicer vodotesno do 15 metrov, kar se nam zdi kar dober dosežek za tak aparat. Hkrati je tudi odporno proti padcem (do dveh metrov), vseeno pa zaradi velikosti (in štrlečega objektiva) ne daje takega občutka trdnosti kot prej opisani žepni modeli. Pogrešali smo kako resnejše držalo, saj je ohišje razmeroma tanko in ponuja le majhen dvignjen del na sprednji strani (ki pa je iz solidne hrapave plastike), je pa zato zadaj majhna gumijasta podloga, na kateri lahko počiva palec.

Nekoliko nenavadno je postavljena le tipka za hitro menjavanje programov, ki je poleg omenjene podloge in moramo biti kar pozorni, da je po nesreči ne stisnemo. Pogrešali smo kak kolešček za menjavanje programa, aparat takega formata bi ga vsekakor zaslužil. Seveda je tudi objektiv vodotesen, zato je obroč okoli njega presenetljivo trd, je pa dovolj širok in prijetno hrapav, da ga brez kakršnih koli težav upravljamo tudi pod vodo ali z rokavicami.

Uporablja tipalo s faktorjem povečave goriščnice 2,7 – je torej manjše, kot smo navajeni pri takih aparatih. Vseeno se kar dobro odnese, seveda lahko fotografije zajamemo tudi v formatu RAW. Priloženi objektiv pokriva goriščnice od 30 pa do 74 milimetrov. To je razmeroma ozko, a niti ne preseneča. Na voljo je tudi fiksni objektiv z goriščnico 27 milimetrov in zaslonko F/2,8, po našem mnenju je to dobra izbira za podvodno fotografijo. Seveda lahko z aparatom uporabljamo tudi druge objektive iz Nikonovega sistema One, a sta to za zdaj edina, ki sta vodotesna. Objektiva, namenjenega podvodni fotografiji z aparatom AW, ne moremo uporabljati z drugimi aparati serije One (obratno, kot rečeno, pa gre).

Nikon One AW1

Prodaja: www.nikon.si

Cena: 700 EUR (z objektivom 11-27 AW)

✓    Kakovost fotografij, ročni nadzor, fleksibilnost sistema.

✗    Cena, dosegljivost funkcij na ohišju, ozek kot objektiva.

Akcijske kamere

Za športne vragolije je video skoraj bolj primeren kot fotografija, saj lažje ujamemo dogajanje, gibanje ter adrenalin. V zadnjih letih so zato med športniki izredno priljubljene akcijske kamere, te pa se dobro obnesejo tudi v vlogi podvodnega oziroma trpežnega fotoaparata. Na tem področju je najbolj znano podjetje GoPro, kjer je trenutno najboljša izbira GoPro Hero 4 Silver – tega smo preizkusili pred dobrega pol leta. Ponujajo sicer tudi zmogljivejšega GoPro Hero 4 Black, ki pa je dražji in je namenjen bolj profesionalnim uporabnikom – večini uporabnikov raje priporočamo model Silver.

Najresnejši konkurent GoProju pa je podjetje Sony. V zadnjih letih so na trg poslali že nekaj iteracij svojih akcijskih kamer, imenovanih preprosto ActionCam, in tokrat smo preizkusili model AS200. Tako ActionCam kot GoPro sta obdržala splošno oblikovanje predhodnikov. GoPro ima tako majhno, kvadratno ohišje, Sony pa je oblikovan bolj podolgovato. Nam osebno je Sonyjeva oblika bolj všeč, a sta oba aparata dovolj majhna in lahka, da bistvenih razlik niti ni.

Oba imata majhen statusni zaslon, GoPro spredaj, Sony na strani, ima pa GoPro na zadnji strani tudi navaden, barvni zaslon. To je prvi tak aparat z vgrajenim zaslonom, pri prejšnjih GoProjih (in tudi trenutno aktualnih modelih Black in White) moramo zaslon dokupiti. Imata pa oba, torej tako Sony kot GoPro, tudi vgrajeno povezavo WiFi, s katero se lahko povežeta z mobilnimi napravami. To deluje zelo dobro, jasno pa tega ne moremo uporabljati pod vodo (čeprav imajo pri Sonyju tudi nekaj vodotesnih telefonov).

Pri podvodnem snemanju nas pomanjkanje zaslona pravzaprav niti ne moti, saj je tako in tako težko videti točno, kaj se na njem dogaja. Te kamere imajo tudi zelo široke objektive (bistveno širše od prej opisanih fotoaparatov), zato je kadriranje manj pomembno – po vsej verjetnosti bomo zajeli tisto, kar želimo.

Kakovost posnetkov je pri obeh zelo dobra, je pa pri tem Sony v prednosti zaradi stabilizacije slike, ki je GoPro nima. Pri teh aparatih je sicer koristno, da jih nastavimo tako, da v kader zajamemo tudi nekaj statičnega, torej tisto, na kar so pripeti. Če jih torej pripnemo na kajak, naj bodo usmerjene tako, da se na robu kadra vidi tudi del kajaka. Tako ima oko ob ogledu videa neko fiksno referenco, zaradi katere nas ne bo motilo divje dogajanje, ki bi bilo samo po sebi sicer lahko preveč kaotično.

Pri Sonyju je aparat odporen proti politju, v osnovnem paketu dobimo tudi ohišje, ki je vodotesno do pet metrov globine. Omislimo si lahko tudi ohišje, s katerim se lahko potopimo kar do šestdeset metrov – to ima tudi nekoliko spremenjeno lečo, kar omili učinek ribjega očesa. GoPro sam po sebi ni kaj dosti odporen, dobimo pa že v osnovnem paketu tudi ohišje, ki zmore globine do 40 metrov.

Pravilna nastavitev temperature beline je pod vodo izrednega pomena – desna stran fotografije uporablja samodejno nastavitev, leva pa namensko.

Pravilna nastavitev temperature beline je pod vodo izrednega pomena – desna stran fotografije uporablja samodejno nastavitev, leva pa namensko.

Seveda je tudi pod vodo pomembno, da najdemo kaj zanimivega, a veliko je odvisno od lokacije.

Seveda je tudi pod vodo pomembno, da najdemo kaj zanimivega, a veliko je odvisno od lokacije.

Kaj torej kupiti?

Večini uporabnikov, ki si želijo vodotesni fotoaparat, najlažje priporočamo Olympusov Stylus TG4. Ta ponuja dobro kombinacijo funkcij in zmogljivosti. Ima objektiv s širokim kotom zajema, pregledne menije in najboljšo razporeditev tipk. Je pa razmeroma drag – najtesneje za petami mu je Nikonov 130AW. Ta je občutno cenejši, ponuja prav tako široki kot in vodotesnost kar do 30 metrov. Zelo blizu temu je tudi Ricohov model, katerega edina večja hiba je nekoliko manj prijazen vmesnik.

Zahtevnejšim uporabnikom bo Nikon One AW1 bolj pogodu. Omogoča predvsem več fleksibilnosti pri fotografiji, saj je zanj na voljo veliko različnih objektivov. Zaradi večjega tipala je tudi nekaj več možnosti pri naknadni obdelavi fotografij. Manj pripraven je za prenašanje naokoli, saj ga ne moremo enostavno pospraviti v žep, kot to velja za druge preizkušene modele.

Tistim, ki pa si tako napravo želijo za snemanje svojih športnih vragolij, pa vsekakor priporočamo nakup akcijske kamere. Te imajo predvsem veliko različnih dodatkov, s katerimi jih lahko pritrdimo na tisoč in eno reč – od kajakov do smuči, čelad, motorjev, avtomobilov itd. Omejitev je bolj kot ne le naša domišljija. Tu je odločitev nekoliko težja, saj sta tako Sonyjev HDR-AS200 kot GoPro Hero 4 Silver zelo dobra izbira. Po sami kakovosti videa nam je Sony bolj všeč, predvsem zaradi vgrajene stabilizacije slike, GoPro pa ima na svoji strani vgrajen zaslon LCD ter ugodnejše mesto na trgu, zaradi katerega je zanj na voljo nekaj več dodatkov. 

Tabela z rezultati [PDF]

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki