Samsungov GX-20 je enojajčni dvojček Pentaxovem K20D, ki smo ga pri Monitorju že preizkusili. Gre za naslednika modela GX-10, ki je bil skoraj povsem enak Pentaxovemu K10D. Novi model se od brata iz Pentaxovega tabora loči le po spremenjenih menujih in drugačni obliki tipk (ki so tu pravokotne namesto okrogle).
Zmogljivejši Canonovi kompaktni fotoaparati iz serije Powershot A so praviloma sorazmerno plastični, a kljub temu zmogljivi in po kakovosti fotografij med boljšimi digitalnimi aparati. Novi A2000 IS pa je vsaj pri ohišju naredil opazen korak naprej. Če ga primerjamo s predhodnikom A720 IS takoj vidimo boljšo kakovost izdelave, v roki deluje trše in bolj kompaktno. Kot pri drugih modelih te serije uporablja navadne baterije AA - to bo všeč predvsem popotnikom, saj take baterija najdemo tako rekoč povsod.
Nekateri prenosniki so na videz čisti in prijazni, drugi zadržani in učinkoviti, MSIjev GX 620x pa je vsekakor oster in nevaren. Ohišje iz črnega brušenega aluminija in z živo rdečimi dodatki bi brez težav nosilo značko kakega butičnega izdelovalca športnih avtomobilov. Razlog za tak videz je ciljna skupina uporabnikov, ki naj bi bili predvsem navdušenci nad računalniškimi igrami.
V uredništvu smo vedno znova presenečeni, po kako nizki ceni je mogoče izdelati elektronske naprave. Pred časom smo preizkusili video kamero ločljivosti HD, za katero je treba odšteti 140 evrov. Zdaj pa smo dobili še cenejšo navadne ločljivosti SD.
GoClever je manj znana znamka navigacijskih naprav GPS, ki ima v svoji paleti trenutno tri avtomobilske navigatorje. V Monitorju smo vzeli pod drobnogled njihov najnovejši model, kljub manjši prepoznavnosti znamke pa se je obnesel presenetljivo dobro.
S tem ko postajajo naprave GPS vse bolj izpopolnjene, izdelovalci iščejo nove tržne niše, napravam pa dodajajo različne bolj ali manj uporabne funkcije. Tako smo preizkusili Garmino napravo Nuvi 550, ki se hvali z vodoodpornostjo.
Najcenejši digitalni aparati SLR marsikoga vpeljejo v svet zahtevnejše fotografije, kjer pa se največ denarja porabi predvsem za dodatno opremo. Marsikdaj se tako ne pogovarjamo o konkretnih aparatih, temveč o celotnem sistemu neke znamke, torej o različnih objektivih in bliskavicah. Ko si uporabnik nabere nekaj kosov (razmeroma drage) opreme, bo le stežka presedlal h konkurenci. Tako pa bijejo izdelovalci v najnižjem razredu pravo cenovno vojno za nove kupce. Začel jo je Nikon z zelo ugodnim aparatom D40, kasneje pa nadaljeval še z D40x in D60. Canonov edini odgovor je bil model EOS 400D oziroma njegov naslednik 450D, a sta oba dražja od omenjenih Nikonovih modelov. Čas je torej pravšnji za naslednji korak, ki se imenuje EOS 1000D.
Canon ima v svoji seriji večopravilnih brizgalnikov Pixma širok razpon naprav, od najcenejših do najdražjih in seveda najzmogljivejših. Tokrat preizkušeni model MP630 se uvršča proti vrhu te lestvice, poleg sorodnega MP620. Razlika med modeloma je predvsem tiskanje na obe strani pri prvem ter omrežni in brezžični vmesnik pri drugem.
Črno-beli laserski tiskalniki so še vedno delovno živinče današnjih pisarn. Dodatek optičnega bralnika in kopirne naprave pa to njihovo vlogo še okrepi. V cenovno dostopnejšem delu Xeroxove ponudbe najdemo napravo Phaser 3100 MFP-X. Malce višja naprava, ki pa jo lahko kljub vsemu postavimo tudi na mizo, seveda če ta zdrži Phaserjevih 23 kilogramov. Omislimo si lahko tudi različico s črko "S" na koncu imena, bistvena razlika je predvsem to, da pri slednjem ni samodejnega podajalnika. Napravo priklopimo na računalnik prek USB, žal ni omrežnega vmesnika.
Nashuatec je nekoliko osvežil svojo ponudbo in namesto dveh modelov SP C410DN in SP C411DN predstavil model SP C420DN, ki nekako združuje lastnosti predhodnikov. Gre za zmogljivejši Nashuatecov barvni laserski tiskalnik z navedeno hitrostjo 30 strani na minuto, tako barvnih kot tudi črno-belih. Torej bistvenih razlik v primerjavi s predhodnikom praktično ni. To hitro ugotovimo s primerjavo izmerjene hitrosti tiskanja. Razmeroma hitro tiskanje prve strani omogoča, da petnajst strani dokumenta natisnemo v štiridesetih sekundah, zajeten kup petdesetih listov pa le v minuti in triinpetdesetih sekundah. Iz tega lahko ocenimo, da SP C420DN sicer absolutno ne dosega navedene hitrosti, se pa ji zelo približa. Za tiskanje fotografije A4 pri polni ločljivosti porabi šestinštirideset sekund, v posnemanju PostScripta3 pa slabe pol minute več. Pohvaliti gre tudi enoto za tiskanje na obe strani, ki nalogo opravlja precej urno. Razlika med tiskanjem sedemindvajset strani barvnega poročila na normalen način ali na obe strani je le 10 sekund.
