Tudi današnji televizorji so v resnici računalniki. Seveda, drugače v Monitorju o njih ne bi pisali. No, pravzaprav to velja le za »pametne« televizorje, ki smo jih za pametne poimenovali iz istega razloga kot telefone – vanje lahko nameščamo aplikacije.
Ko se znanec odloča o nakupu tablice, mu je v resnici težko razložiti, kaj bo z njo pridobil. Najnatančnejša razlaga je namreč ta, da gre za velik telefon. To, kar je mogoče delati s telefonom, je mogoče delati tudi s tablico, razen telefonirati in pošiljati SMSe. Pa vendar razlaga v resnici ni dovolj natančna.
Današnji pametni telefoni (pri čemer lahko »pametni« mirno izpustimo, ker so taki že skorajda vsi) so v resnici računalniki. Nekaterim je uspelo izračunati, da so celo močnejši, kot jih je NASA uporabila za podporo pristanku na Luni. Toda uporabni postanejo šele z množico aplikacij, ki jih lahko namestimo vanje.
Pred (kar nekaj) leti so bila velika uspešnica CD-ROMi s preizkusnimi programi, ki so bili priloženi revijam, ne nujno le računalniškim. Nato se je zgodil internet in množica programov je v trenutku postala dostopna vsem. Danes se zdi, da nas zanimajo le še mobilni telefoni in aplikacije zanje, vendar v resnici izbira za »prave« računalnike ni nič manjša kot včasih. Prej nasprotno.
Predstavljajte si za našo malo Slovenijo običajni scenarij - imamo majhno novo podjetje z največ petimi zaposlenimi, ki bi si rado postavilo informacijsko okolje. Ali naj skoči v Microsoftov objem ali naj se prepusti komu drugemu, npr. Googlu?
Kupujete strežnik, katerega ključna naloga bo hraniti podatke, to pa pomeni, da bo moral vsebovati kar največ diskovja, seveda zvezanega v polje RAID. Kupiti "resen" strežnik z diski SAS, nekoliko privarčevati s hitrimi diski SATA ali se zadovoljiti kar z običajnimi diski SATA za namizne računalnike in programskim poljem RAID? Dilema, ki je žrla tudi nas. Zato smo jo raziskali.
Pametni telefoni kot reinkarnacija danes že pokojnih ročnih računalnikov ali dlančnikov, kot smo jim rekli včasih, postajajo uspešnica. Da je res tako, kaže že to, da smo se jih za tokratno predstavitev novosti na koncu morali že skorajda otepati!
Digitalna fotografija je končno dobila krila, o tem verjetno ni treba nikogar več prepričevati. Večina uporabnikov, ki danes kupuje fotoaparat, bo verjetno kupila digitalnega, izjema so morda le še zahtevni domači uporabniki, ki si milijona za profesionalen digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi ne more privoščiti. Digitalni fotoaparati so še vedno razmeroma dragi, vendar imajo pred analognimi nič koliko prednosti - uporaba je zastonj (nič filmov), fotografije lahko sproti pregledujemo, lahko jih tudi brišemo, lahko jih pretočimo v računalnik, si tam ustvarimo (tudi spletni) album, ne nazadnje jih lahko čisto običajno razvijamo.
Predstavljajte si, da bi novi avtomobili stali le dobrih 100.000 tolarjev, ob posebnih prodajnih akcijah pa še precej manj. Hkrati pa bi liter pogonskega goriva stal 8000 tolarjev. Neverjetno in nemogoče, porečete? V avtomobilski industriji res, v visoko tehnoloških industrijah pa podobni modeli že kar dolgo živijo. Najbolj znan tak model so gotovo brezplačni aparati GSM, katerih vrednost se s časom pokrije s pogovornimi "impulzi". V računalništvu najbolj drastičen podoben primer pa so brizgalni tiskalniki in prav ti nas bodo tokrat najbolj zanimali.
Digitalni fotoaparati po letih razvoja dosegajo priljubljenost, ki so jim jo poznavalci napovedovali že pred leti. Kakovost fotografij, cena digitalnega razvijanja, ki je enaka razvijanju navadnih fotografij, možnost lastnega tiskanja in možnost pregledovanja fotografij na računalniškem zaslonu ali kar televizorju privabljajo vedno več kupcev. In, ne nazadnje, razmeroma dostopne cene. Spodoben digitalni fotoaparat sicer še vedno stane vsaj 50.000 tolarjev, kar je dvakrat več od klasičnega, analognega modela, a višjo ceno nekoliko ublaži to, da nam nikoli več ne bo treba plačati razvijanja filma, razvijali pa bomo le fotografije, za katere bomo prej preverili, ali so tega vredne (in ne kakor pri klasični fotografiji, ko smo razvili film z vsemi posnetki, največkrat pa tudi vse povečali v slike).
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
