Canon je z aparati Powershot S1, S3 in trenutno še vedno aktualnim S5 požel precejšen uspeh. Gre namreč za zmogljive in med naprednejšimi uporabniki čislane aparate, ki so se kitili predvsem z veliko optično povečavo, pa tudi številnimi drugimi zmožnostmi. Žal ravno zaradi tega niso bili nikoli pretirano poceni. Powershot SX100 IS je potemtakem neposreden odgovor na ta očitek, saj je namenjen tistim, ki bi radi privarčevali kak evro pri nakupu svojega "kanona".
Ohišje tega prenosnika morda ni najtanjše, pa tudi teža 2,9 kg ni ravno peresno majhna. Z nič kaj moderno obliko in na prvi pogled nič kaj kakovostno izdelavo ne obeta kaj dosti, vendar mnenje spremenimo že, ko si prenosnik prvič pobliže ogledamo.
Toshibin prenosnik Satellite L40-14H je povsem značilen predstavnik vedno cenejših vstopnih modelov. Gre za napravo, temelječo na razmeroma novo poimenovanem Intelovem procesorju, imenovanem Pentium Dual Core. Ta procesor T2310 tiktaka pri frekvenci 1,466 GHz, po ceni (in tudi po zmogljivostih) pa se uvršča pod procesorje Core Duo. V podporo ima 1 GB pomnilnika, v današnjih razmerah (in za priloženi operacijski sistem Vista Home Premium) bi si vendarle želeli malo več.
Model GX8 ni nov, Ricoh ga je predstavil že v prvi polovici leta 2005, vendar ga do zdaj še nismo imeli priložnosti preizkusiti. Za tiste čase je bila različica modela Digital GR s spremenljivo razdaljo goriščnic edinstvena kombinacija za takratna visoko ločljiva tipala in širokokotne objektive. Posebnost je tudi standardni priklop za zunanjo bliskavico (hot-shoe).
Sony ima v naboru žepnih digitalnih fotoaparatov precej široko izbiro, marsikateri model pa se lahko pohvali z zanimivo obliko in nenavadnimi barvami. Eden izmed takih je tudi Sony DSC-T2. Izredno kompaktno, sicer nekoliko štirioglato barvno ohišje privlači poglede predvsem zaradi zanimivega načina pokrivanja leče in velikega zaslona LCD, ki prekriva skoraj ves zadnji del. Ker DSC-T2 zaradi svoje "ljubkosti" apelira predvsem na nežnejši spol, je na voljo v več barvnih različicah. To se verjetno lepo obnese kot dober modni dodatek, nas pa je predvsem zanimalo, kako rabi kot fotoaparat.
Lani oktobra smo preizkusili najlažji in tudi najmanjši polno opremljeni prenosnik na trgu (izjema je le pravkar predstavljeni Apple iBook Air). Govor je seveda o Toshibinem modelu R500, ki velja za sam vrh ponudbe t. i. "subnotesov" na trgu. A Toshiba se ni ustavila tu, saj so predstavili še lažji prenosnik.
Čeprav se izdelovalci digitalnih fotoaparatov spopadajo predvsem pri vse zmogljivejših tipalih, ostajajo ključni del ponudbe aparati s širokim kotom zajema. Nikonov adut na tem področju je novi model CoolPix P50. Na videz spominja na dražji model P5100, a ko ga vzamemo v roke, opazimo predvsem cenejše materiale izdelave. Manjka tudi kar nekaj dodatkov, denimo vrtljivo kolesce za hitro spreminjanje določenih nastavitev in vrtljiv obroček za opravljanje zuma.
Kodak Easyshare M753 sodi med ugodnejše digitalne aparate na našem trgu. Po zunanjosti je značilen predstavnik žepnih aparatov, za oko prijetno oblikovan in majhne mase.
Mju 830 je nov Olympusov paradni konj v kategoriji majhnih žepnih fotoaparatov. Z majhnimi merami (dovolj majhen za srajčni žep, a hkrati dovolj velik za moško dlan) in lepim aluminijastim ohišjem, ki je odporno proti slabemu vremenu, je prav gotovo primerno oblikovan za to nalogo. Svoje prispevajo tudi osvetljeni gumbi in 6,4 cm velik zaslon, največji, kar se ga je dalo stlačiti v ohišje.
Ricoh Caplio RR750 je še eden izmed novejših predstavnikov v Ricohovi prodajni ponudbi digitalnih fotoaparatov. Od svojega predhodnika, ki je nosil oznako RR730, se praktično ne razlikuje. Enaka je najvišja efektivna ločljivost tipala, ki meri 7,1 MP, optična povečava je ostala nespremenjena in je tako še vedno 3-kratna, nekoliko boljši je zadaj nameščeni svetel zaslon LCD z diagonalo 6,4 centimetra ter skromno ločljivostjo 153.600 pik (pri predhodniku je bila njegova ločljivost zgolj 115.000 pik). Zanimivo pa je, da je RR750 v primerjavi s predhodnikom pridobil nekaj gramov na teži.
