Trg potencialnih uporabnikov za prenosne tiskalnike ni ravno velik. Pa vendar tako Hewlett-Packard kot Canon ponujata tovrstne modele. Vsake toliko časa jih tudi obnovita in nadgradita. Canonov model i80 smo preizkusili lansko poletje (Monitor 7-8, 2005), letos je na vrsti njegov naslednik, Pixma iP90.
Hewlett-Packardova novinca iz družine 8000 se ponašata z zaslonom širokega formata in ločljivostjo 1680 × 1050 pik. Prenosnika po zunanjosti sledita drugim prenosnikom tega podjetja, kar pomeni, da ju odlikujejo elegantne poteze ohišja ki deluje tanjše in manjše, kakor je v resnici.
Gericomov 1st Supersonic PCI-E smo že preizkusili v majski številki, tokrat pa smo v roke dobili model s skoraj enakim imenom, a povsem drugačno zunanjostjo in zasnovo. Gre za enega prvih prenosnikov na trgu, ki namesto Intelovega Pentiuma M uporablja AMDjev procesor Turion 64. Procesor - v novem Gericomu ima takt 1,8 GHz - temelji na AMDjevem namiznem procesorju Athlon 64, njegove tehnične značilnosti pa razkrivajo, da gre za izdelek, ki bi znal v prihodnosti pošteno zmešati štrene Intelu, ki ima zaenkrat na trgu procesorjev za prenosnike skoraj 100 % delež.
Canonov aparat S1 IS je eden bolj priljubljenih digitalcev z veliko optično povečavo, ki pa so ga konkurenti v zadnjem času po tehničnih značilnostih precej prehiteli. Njegov naslednik, Powershot S2 IS, je tako že na papirju precej zmogljivejši, izboljšave pa so vidne tudi v praksi.
Acerjev TravelMate sodi med najbolje opremljene prenosnike na tržišču. Simpatično oblikovana naprava ima vgrajen procesor s taktom 2 GHz, 1 GB pomnilnika in kar 100 GB disk. DVD zapisovalnik podpira tudi pisanje na dvoslojne nosilce. Zaslon je 15,4-palčen, z ločljivostjo 1680 × 1050 pik, grafiko pa pospešuje ATIjev procesor Mobility Radeon X700 s 128 MB namenskim pomnilnikom.
Čeprav je podjetje Olympus že od vsega začetka dejavno na trgu digitalnih fotoaparatov, pa se vse do danes ni resneje podajalo na segment profesionalnih digitalnih fotoaparatov. Edini izdelek, ki se je lahko meril s konkurenčnimi izdelki, je bil E-20, naslednik modela E-10, ki je bil predstavljen sredi leta 2000. Za razliko od konkurenčnih modelov z izmenljivimi objektivi je vanj vgrajen spodoben zoom objektiv, na voljo pa so tudi različne predleče za širši ali ožji kot. Do prve omembe novega sistema na fotografskem sejmu Photokina 2002 je marsikateri lastnik vrhunskih analognih modelov OM in pripadajočih manualnih objektivov Zuiko z nestrpnostjo pričakoval digitalni fotoaparat, na katerem bo lahko uporabljal tudi stare objektive. Na žalost pa so v podjetju v sodelovanju s Kodakom razvili popolnoma nov sistem, imenovan 4/3, z novim bajonetom za objektive, ki s starim ne bo združljiv. Ker so nehali izdelovati analogne modele OM in pripadajoče manualne objektive, lahko upravičeno sumimo, da o združljivosti s starim sistemom sploh ne razmišljajo.
Hewlett-Packard izdeluje tudi brizgalne tiskalnike, ki jih lahko priklopimo neposredno v omrežje - tako poslovne tiskalnike (Business Inkjet), že nekaj časa pa tudi cenejše modele. Nazadnje je bil tak Deskjet 6127, ki pa so ga pravkar umaknili s trga. Nadomestili so ga z Deskjetom 5850.
HL-1870 je naslednik Brotherjevega modela HL-1670N. Izboljšana je predvsem hitrost tiskanja, ki se je dvignila s 16 na 18 strani na minuto, tiskalnik pa je dobil tudi nekoliko več pomnilnika - namesto 16 MB pri modelu HL-1670N ima zdaj 32 MB, ki jih je mogoče razširiti do največ 144 MB. Največja ločljivost, s katero lahko tiska pogon, je pravih (torej ne programskih) 1200 × 1200 pik na palec. Tiskalnik je serijsko opremljen tudi z enoto za tiskanje na obe strani, a je ta nekoliko počasnejša, saj zmore ob njeni uporabi tiskalnik le še hitrost 7,5 strani na minuto. Tiskalnik ima poleg vzporednega vmesnika in vmesnika USB tudi omrežni vmesnik za povezavo v omrežje.
Optio 33WR je zelo svojevrsten aparat, saj je škatlasta oblika z gumo na robovih videti kar nekako "neresno", v bistvu pa gre za še kako "resen" aparat, katerega poglavitna značilnost je, da je ohišje odporno na vodo. Dobro, aparat ni ravno namenjen potapljanju v velikih globinah, a vendar lahko z njim mirno skočite v bazen ali preplavate reko in ob tem po mili volji fotografirate. Ohišje je sicer narejeno nekoliko gladko, z ravnimi površinami, tako da je oprijem slabši, po drugi strani pa aparatu prilagajo dolgo vrvico za okoli vratu, ki preprečuje, da bi nam padel iz rok in se poškodoval. Objektiv aparata je izdelan tako, da je v celoti v ohišju, kljub temu pa ponuja tudi optično povečavo, in sicer 2,8-kratno, ki je enaka goriščni razdalji med 37 in 104 milimetri v klasični 35-milimetrski fotografiji, svetlobna jakost pa je 2,8 pri širokem kotu in 3,9 ob uporabi največje povečave. Ostri lahko od razdalje 30 centimetrov naprej, v makro na
V naš laboratorij zaide kar precej digitalnih fotoaparatov, a le redkokateri izmed njih je vzbudil tolikšno zanimanje kakor Dimage Z1. Po dokaj nizki ceni namreč ponuja marsikaj, kar sicer najdemo pri veliko dražjih podobnih modelih. Tako ima zmogljiv objektiv s kar desetkratno optično povečavo, ki je enaka ekvivalentu goriščne razdalje v leica formatu od 38 do 380 milimetrov, ob tem pa ima tudi odlično svetlobno jakost med 2,8 pri širokem kotu in 3,5 v položaju tele. Če k temu dodamo še, da lahko objektiv ostri predmete na razdalji od 57 centimetrov naprej, v makro položaju pa le od razdalje štiri centimetre naprej, je jasno, da je objektiv zares zmogljiv. No, priznati je treba, da podatek za makro velja le za položaj širokega kota, ob uporabi povečave pa se najmanjša razdalja ostrenja hitro poveča - pri največji povečavi je celo 1,2 metra, tako da o zares zmogljivem makru pri Z1 ne moremo govoriti, saj se objektom kljub vsemu ne moremo približati toliko, kot bi hoteli. Če je optična povečava velika, pa je manjša ločljivost tipala CCD. Tipalo izkorišča 3,2 milijona svetlobnih elementov, ločljivost posnetkov pa je največ 2048 × 1536 pik. To je dovolj za nekoliko večje povečave in manjše izreze slik. Če se komu zdi tolikšna ločljivost premajhna, pa je po drugi strani dovolj velika za razvijanje, izreze pa je mogoče ustvarjati tudi z uporabo optične povečave (to je večinoma celo bolje od nadaljnjega obrezovanja slik). Kot alternativa so na voljo še ločljivosti 1600 × 1200, 1280 × 960 in 640 × 480 pik.
