Mobilne naprave so postale za marsikaterega uporabnika pomembnejše od klasičnih računalnikov. Večino dela še vedno opravimo na slednjih, a si marsikdo težje predstavlja dan brez pametnega telefona kot brez računalnika. Eden izmed razlogov za to so tudi poslovne oziroma pisarniške aplikacije, ki so bile sprva sicer še nekoliko okorne, v zadnjih letih pa so se krepko izboljšale.
V zgodovini človeštva ni še nikoli nastalo toliko fotografij in se posnelo toliko videa kot danes. Za to so seveda bolj ali manj krivi pametni telefoni, ki prebivajo v vse več žepih. So stalni spremljevalci, z njimi fotografiramo vse, kar se nam zdi količkaj zanimivo (pa četudi mnogokrat ni). iPhone se kot fotoaparat obnese odlično, vsekakor gre za enega izmed sposobnejših fototelefonov.
Ko smo se lotili priprav na članke, ki sestavljajo to posebno številko Monitorja, se je pri pametnih telefonih pokazala tudi potreba po članku o najboljših sistemskih aplikacijah. Teh je pri napravah Android malo morje – pri napravah iOS pa jih, seveda, praktično ni. Je pa zato kup pripomočkov, ki pomagajo pri vsakdanji rabi naprav.
Igre so eden najmočnejših adutov naprav iOS. Res veliko je dobrih in zastopanih je kup žanrov. Nekatere se na napravah, občutljivih za dotik, obnesejo bolje, druge nekoliko slabše, a izbira je resnično velika.
Enote za merjenje časa so lahko različne. Otroci ga merijo z oddaljenostjo počitnic ali morda večernih risank, računalnikarji z rednimi menjavami operacijskih sistemov, na telefonskem trgu pa se kot »enota« vedno bolj uveljavljajo redni vsakoletni izidi novega iPhona.
Najbolj priljubljen fotoaparat je danes vsekakor telefon, po marsikateri statistiki vodi ravno Applov iPhone. Tako kot pri navadnih fotoaparatih je tudi za iPhone na voljo kup različnih fotografskih dodatkov, s katerimi lahko iz telefona izvlečemo več, kot bi si mislili.
V zadnjem času videvam veliko oglasov za protivirusne programe, ki naj bi jih namestili v telefone. Je to le marketinška zvijača ali so protivirusniki v telefonih v resnici potrebni?
Filmska umetnost je danes vsakomur v vsakem trenutku na dosegu roke. Eni v njej zgolj uživamo, drugi jo tudi ustvarjajo, oboji pa pri tem uporabljamo najrazličnejše naprave. Applovi računalniki, tablice, telefoni in predvajalniki so nadvse pripravni za izdelovanje, obdelovanje in predvajanje gibljivih slik. Če smo v prejšnji številki nahranili ušesa, privoščimo v nadaljevanju pašo še očem.
Komercialna programska oprema je dobesedno preluknjana. Zaradi hitrega tempa izdajanja novih različic in pomanjkljivega testiranja, v kar razvijalce sili naglica na trgu, ima kopico hroščev in ranljivosti. Izdelovalci jih zato po najboljših močeh s posodobitvami in popravki odpravljajo. So pa specializirana podjetja in posredniki, ki odkrite ranljivosti ljubosumno skrivajo pred javnostjo, da jih laže prodajo obveščevalnim agencijam, velikim multinacionalkam in drugim zainteresiranim strankam. S tem služijo milijone. In omogočajo vdore.
V sodobnem času nismo nikoli varni. Kriva je tehnologija. Zaradi izdajalskega mobilnega telefona boljša polovica vedno ve, kje smo, oziroma kje smo bili, krajevni upravitelj spletišča z malimi oglasi redno spremlja našo elektronsko korespondenco, saj smo se mu nespametno prijavili z istim geslom, medtem ko je stricem iz ozadja ob pomoči zalezovalcev v obliki digitalnih piškotkov takoj jasno, kam je usmerjena naša politična zavest. Na željo prenekaterih bralcev smo si ogledali nekaj povsem verjetnih, skorajda neizmišljenih črnih scenarijev sodobnega vohljanja.
