Lastniki tabličnega računalnika Apple iPad se kmalu po začetnem navdušenju nad zunanjostjo in odzivnostjo naprave soočijo s prvo resno težavo. Ob pomanjkanju vmesnikov, izdelovalec z logotipom ugriznjenega jabolka jim ni namenil niti vrat USB, je prenos vsebin na modno tablico vse prej kot enostavno opravilo. Toda mi poznamo nekaj praktičnih rešitev omenjene težave.
Iz dneva v dan beremo o Applovem iPadu in o njegovem presenetljivem vplivu na najrazličnejša področja, za petami pa mu je silno veliko zaenkrat le napovedanih tablic, na katerih teče uporabniški sistem Android. Tako iPad kot prihajajoče Android tablice pa so kot nalašč za tiskane medije, ki v njih vidijo rešitelje pred odprtim svetom interneta, ki jim odžira bralce, hkrati pa vrača vse premajhen dohodek. Tem medijem se pridružujeta tudi slovenska časopisa Delo in Dnevnik.
Založniki časopisov, revij in drugih tovrstnih publikacij so v krizi, po vsem svetu. Bralne navade se spreminjajo, na voljo je internet, kjer je vse zastonj. Predstavitev Applovega iPada je za to vejo industrije prava "luč na koncu predora", saj, vsaj v tujini, uporabniki novo tablico množično uporabljajo tudi za branje. Kaj pa pri nas? Preizkusili smo Delo na iPadu in Dnevnik na Samsung Tabu, ki ga poganja Android.
Ena od največjih, če ne celo največja prednost elektronskih knjig je to, da ne zasedajo fizičnega prostora. Kot take so kakor nalašč za branje povsod, kamor se nam navadnih knjig ne da prenašati. A na čem jih brati? Kaj pa kar na telefonu?
Na vprašanje, kam po knjige, je v analognem svetu odgovor preprost - v knjigarne in knjižnice. Digitalni svet temu seveda sledi. Najbolj znana oziroma razširjena digitalna knjigarna je ameriški gigant Amazon.
V novembrski številki Monitorja smo objavili članek z opisom po mnenju uredništva najbolj zanimivih programov za Applovo tablico iPad.
Malo manj kot pol leta po predstavitvi Apple iPada navdušenje nad napravo ne pojenja. Prej nasprotno, prodajo vse, kar jim uspe narediti, in ljudje marsikje po svetu še naprej čakajo v vrsti, da pridejo do svojega primerka. Toda, ali ne gre za še eno modno muho, posledico črednega nagona, ki je v nas vseh? Ne, skoraj vsakdo, ki se je imel priložnost poglobiti v iPad, se bo strinjal, da gre za presneto dobro napravo, lahko bi rekli že revolucijo.
Drugi Applu konkurenčen tabor na področju tablic se zbira okoli Microsofta in različic Windows. Med njimi je aktivna tudi Toshiba in preizkusili smo njeno tablico Journ.e Touch.
Prvič po dolgih letih prevlade lahko ugotovimo, da se morda zdaj resnično bliža doba, ko osebni računalniki PC ne bodo več prevladujoče računalniško sredstvo. Prehod na novo platformo (oziroma, še bolje, platforme) ne bo hiter, toda glede na zadnje dogajanje v industriji je kar nekako težko verjeti, da bi se povsem vrnili na stara pota. PC ne bo izginil, a bo v prihodnje zgolj ena od možnih platform. To je seveda dobro, saj s tem lahko pridejo v ospredje sveže ideje in inovacije.
Uspeh Applove tablice iPad je pri tekmecih povzročil pravcato paniko. Tablični računalniki zato nastajajo domala povsod, tudi v valilnici idej družbe Google, kjer je Android najbrž najresnejši tekmec iPada. V roke smo dobili enega prvih primerkov teh naprav iz daljne Kitajske, a žal ne dosega tega, kar ponuja Apple. Najbrž bo treba počakati katerega izmed uglednejših izdelovalcev in morda tudi novo revizijo Androida.
