Konec obdobja PC
Zanimanje za osebne računalnike, PC in druge izvedbe, pospešeno zamira. Zdaj je že povsem jasno, da ne gre zgolj za posledico krize ali zasičenosti trga, temveč za prehod v dobo po osebnih računalnikih.
Zanimanje za osebne računalnike, PC in druge izvedbe, pospešeno zamira. Zdaj je že povsem jasno, da ne gre zgolj za posledico krize ali zasičenosti trga, temveč za prehod v dobo po osebnih računalnikih.
Le redka podjetja imajo pogum, sredstva in tržni položaj, da lahko ustaljene smernice in celo standarde spreminjajo kar sama, včasih celo brez mnenja preostanka industrije. Pot, po kateri pridemo do največjih preskokov v znanosti in tehnologiji, je pogosto razmišljanje onkraj ustaljenih okvirjev.
Če je verjeti napovedim, bo letošnje leto v znamenju navidezne resničnosti, kjer naj bi prodali 10-krat več izdelkov kot lani.
Vrsto let že ugotavljamo, da računalniki prodirajo v vse pore vsakdanjega življenja, pa naj gre za stanovanja, zdravstvene in športne pripomočke, ne nazadnje tudi avtomobile. Toda po vrsti škandalov, ki jih doživljamo v zadnjih mesecih na področju avtomobilizma, lahko le žalostno ugotovimo, da se nismo ničesar naučili. Avtomobilski industriji spodrsava pri najbolj bedastih, sramotnih zvijačah, ki smo jih v računalništvu srečevali in vsaj nekoliko izkoreninjali že pred leti, celo desetletji.
Računalništvo in zabavna elektronika sta področji, na katerih vsako leto najdemo na tisoče novih izdelkov, tudi če se omejimo le na posamezno kategorijo ali zvrst. Če ob tem upoštevamo, da je večina izdelkov na voljo v več izvedbah z različnimi lastnostmi in zmožnostmi, se kaj hitro izgubimo v iskanju tistega, kar dejansko želimo oziroma potrebujemo. Vzeti kar prvo, kar pride pod roke, je navadno slaba metoda, ki nas velikokrat pusti razočarane ali še kaj hujšega od tega. Zato velja prisluhniti mnenju tistih, ki so izdelek že preizkusili in potrdili, ali pa zavrgli tisto, kar navajajo izdelovalci. V časih, ko v internetu kar mrgoli mnenj, ocenjevalcev in ocen, pa je vse teže najti verodostojne in zaupanja vredne vire.
Evropska komisija je objavila strategijo, s katero nameravajo v naslednjih letih poenotiti digitalni trg v Evropski uniji. Z njo zasledujejo več ciljev, med katerimi so enak dostop do digitalnih vsebin za vse članice, poenotenje davka na dodano vrednost, znižanje poštnin in zmanjševanje administrativnih ovir za prosto digitalno trgovanje. Komplet ukrepov ne prinaša le koristi za potrošnike, temveč tudi spodbuja konkurenčnost, predvsem proti globalnim, zlasti ameriškim ponudnikom. Po ocenah EU naj bi strategija prispevala kar 415 milijard evrov letno in ustvarila 3,8 milijona novih delovnih mest. Lepo se sliši, toda do uresničitve je še daleč, pot do ciljev je nedorečena, prav tako pa se zdi, da so ob všečnih trditvah vse premalo analizirali morebitne posledice.
Telekomunikacijski prostor, v katerem živimo, je po eni strani navzven nadvse tekmovalen, po drugi pa prepreden s politiko, lobiranjem in zakulisnimi spletkami. Toda to še ne pomeni, da ni občutljiv za zunanje vplive, ki lahko povzročijo velike spremembe. Marsikomu v tej panogi je najbrž vlila strah v kosti napoved, da Google vstopa med ponudnike mobilnih telekomunikacijskih storitev, predvsem dostopa do interneta. Za zdaj resda le v ZDA, a nedavni koraki kažejo na to, da bodo kmalu pristali tudi v Evropi, in to s paketom, ki bo odpravil stroške gostovanja v tujini. Mar se utegne zgoditi, da bodo (ameriški) velikani s področja internetnih storitev tisti, ki bodo prvi odpravili stroške gostovanja, torej pred EU? Ali lahko ob tem nekega dne nadvladajo lokalne operaterje?
Javnost in akademske kroge je v zadnjih mesecih razburila razprava o tem, ali predstavlja umetna inteligenca nevarnost za človeštvo. Vprašanje, ki bi si ga predstavljali bolj ob gledanju znanstvenofantastičnega filma, je postalo resna tema, ko so svojo zaskrbljenost javno izpovedali priznani astrofizik Stephen Hawking, lastnik Tesla Motors, SpaceX in soustanovitelj PayPala, prodorni podjetnik Elon Musk, nazadnje pa še vsem znani Bill Gates.
Večina sodobnih računalnikov, z mobilnimi napravami vred, temelji na tehnološki arhitekturi, ki je stara tri, morda celo štiri desetletja. Čeprav se sestavni deli nenehno razvijajo in so v dolgih letih dosegli res zavidljivo stopnjo zmogljivosti, je pravzaprav nenavadno, da si le redki drznejo misliti onkraj uveljavljenih okvirjev. Zgodovina, po drugi strani, jasno kaže, da so za resnično velikimi premiki v znanosti in tehnologiji skoraj vselej drugačni pristopi, drzni poizkusi, ki se v času nastajanja zdijo pravzaprav nemogoči, celo smešni. Glede na preteklost in količino denarja, ki se zliva v informacijsko industrijo, je opisano „ziheraštvo“ nenavadno, nemara kar nesprejemljivo. Ali smo vsi »zaspali«?
V zadnjem času so pozornost javnosti pritegnile izjave uglednih strokovnjakov, v katerih izražajo svojo zaskrbljenost, že kar strah pred posledicami razvoja umetne inteligence. Opozarjajo, da nenadzorovan razvoj na tem področju lahko resno ogrozi varnost, nekoč morda celo obstoj človeštva. Bojda hitreje, kot si mislimo. Sliši se, kot da so avtorji izjav preveč gledali znanstvenofantastične filme, a govor je o ljudeh, kot sta Elon Musk, prvi mož uspešnega novega izdelovalca električnih avtomobilov Tesla, in priznani astrofizik, profesor Richard Hawkins. Kot po filmskemu scenariju pa se je na drugo stran postavil Eric Shmidt, prvi mož družbe Google, ki je v zadnjih letih veliko vlagala v razvoj rešitev z umetno inteligenco. Razprava je ta hip videti predvsem zabavna, a če se ozremo v zgodovino in si ogledamo, kako človeštvo ravna z orožjem, energijo, okoljem in naravo, zaskrbljenost morda le ni tako neumestna.
Arhiv
Po avtorjih