Javnost in akademske kroge je v zadnjih mesecih razburila razprava o tem, ali predstavlja umetna inteligenca nevarnost za človeštvo. Vprašanje, ki bi si ga predstavljali bolj ob gledanju znanstvenofantastičnega filma, je postalo resna tema, ko so svojo zaskrbljenost javno izpovedali priznani astrofizik Stephen Hawking, lastnik Tesla Motors, SpaceX in soustanovitelj PayPala, prodorni podjetnik Elon Musk, nazadnje pa še vsem znani Bill Gates.
Večina sodobnih računalnikov, z mobilnimi napravami vred, temelji na tehnološki arhitekturi, ki je stara tri, morda celo štiri desetletja. Čeprav se sestavni deli nenehno razvijajo in so v dolgih letih dosegli res zavidljivo stopnjo zmogljivosti, je pravzaprav nenavadno, da si le redki drznejo misliti onkraj uveljavljenih okvirjev. Zgodovina, po drugi strani, jasno kaže, da so za resnično velikimi premiki v znanosti in tehnologiji skoraj vselej drugačni pristopi, drzni poizkusi, ki se v času nastajanja zdijo pravzaprav nemogoči, celo smešni. Glede na preteklost in količino denarja, ki se zliva v informacijsko industrijo, je opisano „ziheraštvo“ nenavadno, nemara kar nesprejemljivo. Ali smo vsi »zaspali«?
V zadnjem času so pozornost javnosti pritegnile izjave uglednih strokovnjakov, v katerih izražajo svojo zaskrbljenost, že kar strah pred posledicami razvoja umetne inteligence. Opozarjajo, da nenadzorovan razvoj na tem področju lahko resno ogrozi varnost, nekoč morda celo obstoj človeštva. Bojda hitreje, kot si mislimo. Sliši se, kot da so avtorji izjav preveč gledali znanstvenofantastične filme, a govor je o ljudeh, kot sta Elon Musk, prvi mož uspešnega novega izdelovalca električnih avtomobilov Tesla, in priznani astrofizik, profesor Richard Hawkins. Kot po filmskemu scenariju pa se je na drugo stran postavil Eric Shmidt, prvi mož družbe Google, ki je v zadnjih letih veliko vlagala v razvoj rešitev z umetno inteligenco. Razprava je ta hip videti predvsem zabavna, a če se ozremo v zgodovino in si ogledamo, kako človeštvo ravna z orožjem, energijo, okoljem in naravo, zaskrbljenost morda le ni tako neumestna.
Za sodobno tehnologijo, računalnike pa še posebej, smo dolgo vrsto let trdili, da ustvarjajo nove priložnosti, s tem pa tudi delovna mesta. Ekonomsko gledano, povečujejo produktivnost posameznika, podjetja, družbe. Toda nekatere nedavne raziskave, podprte s statističnimi podatki, kažejo precej drugačno, celo srhljivo sliko. Kljub povečevanju produktivnosti, inovativnosti in globalni ekonomski rasti se število delovnih mest še naprej zmanjšuje. Kot družba očitno ne znamo uravnotežiti dobrih in slabih strani digitalne revolucije, posledica pa so še večje razlike in predvsem slabi obeti. Kako se lahko izvijemo iz tega?
Letos poleti smo bili priča pomembnim in celo strateškim objavam novih smernic s strani domala vseh velikih ponudnikov, ki krojijo trg računalniških izdelkov in storitev. Čeprav večinoma ne gre za revolucionarna razkritja, je iz njih kljub temu mogoče izluščiti podobo novih časov, ki so pred nami. Lahko bi rekli, da gre za nekakšen »reset« stanja in razmerij med ponudniki, kjer se karte, priložnosti za uspeh (ali neuspeh), spet mešajo. Podajamo se v čase, ko bo računalniških sredstev na pretek, redka dobrina pa bo človek, ki mu je vse to početje namenjeno. Kdo bodo novi zmagovalci?
V nedavni preteklosti so stroški mobilne telefonije marsikoga spravili na kolena. Zlasti, ko se je vrnil z brezskrbnih počitnic v oddaljeni ali pa kar sosednji, telekomunikacijsko neprijazni državi. Evropska unija je že pred leti sklenila temu napraviti konec in tako pravkar spremljamo zadnje dejanje tega procesa. Konec leta bo začela veljati direktiva, ki gostovanje v drugih državah povsem odpravlja. A nekateri operaterji ne bodo čakali do tedaj, saj bodo doplačilo odpravili še bistveno prej. Po možnosti pred začetkom poletnih počitnic, ko tako in tako zaslužijo največ. Javnost pa se lahko upravičeno vpraša, kam je šel masten zaslužek z dosedanjimi gostovanji.
V zadnjem času z različnih koncev sveta čedalje pogosteje slišimo napovedi o prihodu, celo pravcatem pohodu tako imenovanih internetnih stvari (Internet of Things), ki bodo povezale doslej nepovezane naprave: od domačega hladilnika do pametnih očal in števca elektrike. Zamisel, da bomo lahko med sabo informacijsko povezali domala vse naprave, ki nas obkrožajo, se marsikomu zdi zanimiva, celo navdušujoča, če pomislimo, kaj vse bi lahko s tem pridobili. Toda obenem vedno več strokovnjakov opozarja, da utegnejo biti te naprave pravcati recept za kaos. Nekateri celo menijo, da bo zamisel povsem pogorela, če se izdelovalci tega segmenta ne bodo lotili preudarneje.
Računalništvo je bilo že od samih začetkov tesno povezano z ljubiteljstvom. Osebni računalniki so pravzaprav nastali kot rezultat hobija nekaterih posameznikov, zdaj že lahko rečemo legend, ki so za tedanje čase obskurno tehnologijo pripeljali do množic. Toda kljub doseženi množičnosti računalniki in sorodne tehnologije ostajajo tudi danes magnet za talentirane, platforma za spreminjanje sanj v resničnost. V družbi IDC so ocenili, da je za kar dve petini vseh programerjev na svetu računalništvo pravzaprav hobi, ne pa primarna služba. Javna skrivnost je, da brez njih ne bi bilo takega napredka, kot ga uživamo.
Konec poletja je Microsoftu prinesel kup sprememb. Najprej je naznanil upokojitev dolgoletni karizmatični direktor Steve Ballmer, nekaj dni zatem pa so napovedali, da nameravajo prevzeti telefonski del družbe Nokia. Slednji korak sicer ni povsem presenečenje, a je kljub temu požel obilo komentarjev, od katerih pa je zelo veliko skeptičnih. V Microsoftu se torej obetajo korenite spremembe, da bi preprečili nadaljnje kopičenje težav, s katerimi se soočajo v zadnjih nekaj letih. Toda ali so izbrali prave adute, da bi se vrnili v prvo ligo tudi v časih mobilnih naprav?
Microsoft je v zadnjih nekaj tednih povsem na tiho predstavil mobilne različice znamenitega pisarniškega kompleta Office za konkurenčne platforme Apple iOS in Google Android. Še pred letom ali dvema bi bila to velika novica, ki bi morda celo spodbudila prodajo posamezne platforme, še posebej tablic. Zdaj pa se zdi, da ta zapozneli izid ni nikomur kaj dosti mar. Čeprav je morda še nekoliko prezgodaj za dokončno sodbo, se zdi, da je Microsoft preprosto zamudil priložnost, da bi se s svojim vsekakor najbolj znamenitim izdelkom, če izvzamemo Okna, zavihtel med uspešnice tudi v časih pametnih telefonov in tablic.
Arhiv
Po avtorjih
