Zbogom, gostovanje

V nedavni preteklosti so stroški mobilne telefonije marsikoga spravili na kolena. Zlasti, ko se je vrnil z brezskrbnih počitnic v oddaljeni ali pa kar sosednji, telekomunikacijsko neprijazni državi. Evropska unija je že pred leti sklenila temu napraviti konec in tako pravkar spremljamo zadnje dejanje tega procesa. Konec leta bo začela veljati direktiva, ki gostovanje v drugih državah povsem odpravlja. A nekateri operaterji ne bodo čakali do tedaj, saj bodo doplačilo odpravili še bistveno prej. Po možnosti pred začetkom poletnih počitnic, ko tako in tako zaslužijo največ. Javnost pa se lahko upravičeno vpraša, kam je šel masten zaslužek z dosedanjimi gostovanji.

Gostovanje je odsev zdaj že zdavnaj minulih časov. Obdobja, ko so bile posamezne države v EU samostojne, pa tudi časov, ko je telekomunikacijski trg sestavljala bolj ali manj stacionarna telefonija z redkim mednarodnim prometom, ki je bil obračunan med nacionalnimi operaterji posamezne države.

Ko je prišla na vrsto mobilna telefonija, je naletela na poslovni model iz stacionarne telefonije in precej časa ni nihče nasprotoval, saj je bilo treba s prihodki financirati izgradnjo omrežij za brezžično pokrivanje površine posamezne države.

Toda vzorec uporabe mobilnih telefonov je precej drugačen od stacionarnih, zlasti ko uporabnik gostuje v tujini in je s svojim mobilcem dosegljiv na način, kot je v preteklosti lahko le sanjal. Da ne govorimo o prihodu interneta, elektronske pošte in drugih podatkovnih storitev na mobilne telefone, ki bistveno povečujejo promet. Zato so bili stroški take rabe lahko hitro zelo visoki, z današnjega zornega kota neupravičeno visoki.

Že pred časom so zato v Evropi sprejeli strateško usmeritev za liberalizacijo trga telekomunikacijskih storitev, kjer naj bi s konkurenco znižali cene in se premaknili z mrtve točke. V nekaterih državah se je zato število ponudnikov precej povečalo, predvsem pa so marsikateri začeli ustanavljati svoje podružnice v drugih državah.

To je samo po sebi vplivalo na zniževanje cen, predvsem znotraj posamezne države, pri gostovanjih pa bolj ali manj ne. Cene so dolga leta ostajale kot pribito visoke. Telekomunikacijskim podjetjem je to ustrezalo. Državam, v katerih so telekomunikacijska podjetja plačevala davke, je tudi ustrezalo.

EU se je zato odločila, da ne bo pustila razrešitev zgolj delovanju prostega trga, temveč je aktivno posegla v cenovno politiko z direktivami, ki so predpisovale zgornjo mejo cene storitev. Ta meja se je v zadnjih letih nenehno zniževala.

Na tej točki se lahko upravičeno vprašamo, zakaj EU ni ukazala odpraviti višje cene gostovanja takoj, v enem koraku, ne pa postopoma, kot se je dejansko zgodilo. Odgovor tu ni tako preprost in je kombinacija političnih usklajevanj, pa tudi skrbi, da bi odprava cen gostovanja destabilizirala trg. Ob nenadni spremembi bi se morda (tega nihče zagotovo ne ve) lahko zgodilo, da bi zadeve izkoristili močnejši ponudniki iz velikih držav in čez noč pometli z manjšimi. Zlasti tistimi, ki jim zaradi velikosti trga ni uspelo tako hitro pokriti stroškov investicij. EU je tem kupila čas.

To pa tudi pomeni, da so telekomunikacijska podjetja marsikje, v zadnjem času pa najbrž že kar povsod z gostovanji mastno služila. Zlasti tam, kjer so promet posredovala med sestrskimi podjetji med različnimi državami. Dovolj je bilo, da so cene naredili nekaj ugodnejše od tistih, ki takih poslovnih povezav niso mogli narediti, niso pa zniževali cen čez določeno mejo, čeprav bi dejansko lahko. Javnosti je bilo seveda to ponujeno drugače, s postopnim nižanjem cen so ustvarili vtis nenehnega napredka na bolje.

Lep zgled, da cene že lep čas niso bile neposredno povezane s stroški obratovanja, nakazujejo akcije, ki so jih že doslej pripravljali slovenski operaterji. Denimo lanskoletni presenetljiv in hitro posneman korak, ko so za gostovanje v sosednji Hrvaški ponudili neomejen dostop za ugoden pavšalni znesek.

V času pisanja tega članka je Si.mobil napovedal, da bo odpravil stroške gostovanja še pred iztekom roka s strani EU. Pametna poslovna poteza, ki bo nedvomno povečala promet, zlasti poleti, v bistvu pa bo samo uveljavila stanje, ki bi se tako ali tako zgodilo predvidoma konec leta. Ne dvomimo, da se bodo na izziv verjetno hitro odzvali tudi drugi, drugače lahko tvegajo prebege h konkurenci.

Po dolgih letih, ko so nas nekateri operaterji strašili, da bodo morali zvišati cene storitev zaradi direktiv EU, se to praktično nikoli ni zgodilo. Vedno so našli notranjo rezervo, na koncu poslovnega leta pa kljub temu poslovali z dobičkom. Čemu vse to tarnanje? Slediti moramo denarju.

Stroškov za gostovanja bo kmalu konec, kaj pa zdaj? Na neki način lahko zatrdimo, da se s tem prava bitka na evropski ravni začenja šele zdaj. Gostovanja so bila zaslomba za omejen čas, vzvod za izdelavo številnih pogodbenih paketov, pri katerih pa je bilo težko izračunati, kaj je najbolje za posameznika. Zdaj bo načeloma vse bolj transparentno, vezano le na ceno storitve in opravljen promet.

Žal je to le del zgodbe, saj Evropska unija združuje le 28 držav. Gostovanja v druge države bodo še naprej ostala, zlasti ob bližajoči odpravi, pregrešno draga. Ne samo na drugih celinah, temveč tudi v naši bližini, denimo v BiH in Srbiji.