Ljubiteljstvo in napredek

Ljubiteljstvo in napredek
Objavljeno: 28.1.2014 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Mnenja | Revija: Februar 2014

Računalništvo je bilo že od samih začetkov tesno povezano z ljubiteljstvom. Osebni računalniki so pravzaprav nastali kot rezultat hobija nekaterih posameznikov, zdaj že lahko rečemo legend, ki so za tedanje čase obskurno tehnologijo pripeljali do množic. Toda kljub doseženi množičnosti računalniki in sorodne tehnologije ostajajo tudi danes magnet za talentirane, platforma za spreminjanje sanj v resničnost. V družbi IDC so ocenili, da je za kar dve petini vseh programerjev na svetu računalništvo pravzaprav hobi, ne pa primarna služba. Javna skrivnost je, da brez njih ne bi bilo takega napredka, kot ga uživamo.

Najbrž se ni težko strinjati, da je ljubiteljstvo zelo pogosto temelj, začetek marsičesa dobrega. V preteklosti so številni pomembni izumi, izdelki in spoznanja nastali na podlagi tiste nevidne sile, radovednosti, ki nas pravzaprav žene naprej, motivira, navdihuje, da naredimo nekaj novega. Čeprav ljubiteljstvo najdemo domala na vseh področjih, je za računalništvo še posebej značilen pojav, ki je prej pravilo kot izjema.

Kljub temu da je računalništvo glede na druge dejavnosti še razmeroma mlada panoga, v tem času vstopamo v zrelo obdobje. Za današnje čase je značilno, da nekako preživljamo zaton prve splošno priljubljene platforme (računalnik PC) in se selimo v novo obdobje, za katero so značilne mobilne tehnologije.

Glede na doseženo množičnost rabe osebnih računalniških naprav bi si nemara mislili, da je to področje zdaj v rokah velikih korporacij (najbrž ni naključje, da so najuspešnejše svetovne družbe prav s tega področja) in da so te že zdavnaj nadvladale pobude ljubiteljev. Marsikje drugje, denimo v avtomobilski industriji, se je to zgodilo že pred številnimi desetletji. Danes v avtomobilizmu ljubiteljstvo predstavlja le drobec tega, kar je nekoč.

Toda v računalništvu je iz nekih razlogov drugače. Poročilo družbe IDC nas je opozorilo, da se ljubiteljski razvoj prav nič ne zmanjšuje. Prej nasprotno, vse kaže, da se povečuje. Pravzaprav še nikoli ni bilo toliko priložnosti in primernega okolja kot danes. Če so morali ljubitelji pred dvema desetletjema po računalniške komponente potovati v daljne države in v obskurne nišne specializirane trgovine, je ekosistem za spreminjanje sanj v resničnost danes bistveno bolj dostopen. Dovolj je, da vključimo računalnik, in že imamo vse, kar potrebujemo. Za pomoč lahko računamo na cel kup oblačnih storitev, celo virov financiranja, ki podpirajo in spodbujajo inovativnost.

Odziv vseh, mlajših in starejših generacij, je navdušujoč, impresiven. Od skupno 18,5 milijona programerjev (si mislite: skoraj za deset Slovenij!), kolikor jih skupaj ustvarja programske izdelke po svetu, je kar 7,5 milijona takih, ki to počnejo v prostem času. Med njimi so seveda študenti, pa recimo temu javni aktivisti, toda največ je takih, ki se s programiranjem ukvarjajo ljubiteljsko zunaj delovnega časa.

To je obenem lahko tudi kritika podjetij kot institucij, ki očitno še vedno niso naredila dovolj, da bi vso to energijo in talent usmerila skozi svojo dejavnost. Kup ljudi svoj pravi talent še vedno izraža popoldan, ob koncu tedna in, da, pogosto tudi ponoči, ko drugi mirno spijo. Najbrž bi se moral ob tem marsikdo pošteno zamisliti.

V časih, ko je finančna kriza marsikatera podjetja spravila na kolena in se je število delovnih mest krepko skrčilo, je ljubiteljstvo še toliko pomembnejše in razlog za optimizem, nova pot za izhod iz krize. Tega ne smemo pozabiti in moramo zaradi tega take pobude podpirati.

Kot rečeno, je ekosistem za udejanjanje zamisli danes na svetovni ravni tako odprt, kot še nikoli. Lep zgled je razvoj mobilnih aplikacij za telefone, kjer lahko z minimalnim, skoraj ničnim vložkom (razen lastnega dela) čez noč dosežemo uspeh. Komercialni ali pa zgolj v zadovoljstvo, da naš program uporablja množica ljudi z vsega sveta. Pot za uveljavitev talenta še nikoli ni bila tako enostavna. V preteklosti si lahko uspel le v omejenem okolju, pač glede zmožnosti o informiranju, oglaševanju svojih izdelkov. Danes je soseska pravzaprav ves svet.

Če že kaj, potem teh 18,5 milijona programerjev predstavlja veliko medsebojno konkurenco. Toda iz preteklosti že dobro vemo, da je konkurenca gonilo napredka. Boj za to, da naredimo nekaj več, obenem pa osnova za primerjavo z drugimi in spodbujanje novih zamisli.

Nedvomno lahko ljubiteljstvo v računalništvu tesno povežemo z napredkom. Ne samo v preteklosti, temveč tudi v sedanjosti. Zanimivo, da kompleksnost, ki je danes nedvomno večja kot nekoč, pri tem ni ovira. Tam, kjer izdelek ni v dometu dela posameznika ali manjše skupine, se je programerska skupnost že zdavnaj organizirala, denimo v primeru odprtokodnih projektov. Tako organiziran razvoj je že sposoben izdelati izdelke, ki so po kompleksnosti enakovredni največjim  projektom velikih korporacij. Ljubiteljstvo torej ne izdeluje le izdelkov v drugi ligi, temveč prvovrstne izdelke. Ponekod že vodi.

Lep zgled je vsakoletni sejem CES, na katerem mali, nišni izdelovalci, nastali prav na tak način, iz ljubiteljske dejavnosti, vzbudijo vsaj toliko pozornosti kot veliki izdelovalci. Zdi se, da vsako leto še nekaj več. Potrebuje jih tudi sama »velika« industrija, ki se sicer začne vrteti okoli že videnih zamisli, pač omejena z ekonomsko upravičenostjo in drugimi »neumnostmi«.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki