Ločevanje zrnja od plev

Ločevanje zrnja od plev
Objavljeno: 16.6.2015 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Mnenja | Revija: Poletje 2015

Računalništvo in zabavna elektronika sta področji, na katerih vsako leto najdemo na tisoče novih izdelkov, tudi če se omejimo le na posamezno kategorijo ali zvrst. Če ob tem upoštevamo, da je večina izdelkov na voljo v več izvedbah z različnimi lastnostmi in zmožnostmi, se kaj hitro izgubimo v iskanju tistega, kar dejansko želimo oziroma potrebujemo. Vzeti kar prvo, kar pride pod roke, je navadno slaba metoda, ki nas velikokrat pusti razočarane ali še kaj hujšega od tega. Zato velja prisluhniti mnenju tistih, ki so izdelek že preizkusili in potrdili, ali pa zavrgli tisto, kar navajajo izdelovalci. V časih, ko v internetu kar mrgoli mnenj, ocenjevalcev in ocen, pa je vse teže najti verodostojne in zaupanja vredne vire.  

Preizkušanje in testiranje izdelkov ima dolgo zgodovino, nedvomno znatno daljšo kot tematika, ki jo obravnavamo v Monitorju. Nekoč je bil to pravzaprav prvi, poglavitni vir, kako sploh priti do informacije o obstoju nekega izdelka, o njegovih zmožnostih, kakovosti in koristih. Izdelki so bili težje dosegljivi, v absolutnem in relativnem smislu dražji, zato sta bila dobra informiranost in premislek pred nakupom še kako pomembna.

Ko zavrtimo čas za nekaj desetletij v prihodnost, se srečamo s precej drugačnim okoljem in razmerami. Internetna revolucija je informacije o izdelkih pripeljala do vrat (pravzaprav, celo v žep) vsakogar. Skrajšala je komunikacijsko pot med izdelovalci in kupci, poleg tega vsakomur omogoča, da postane aktivni podajalec mnenja in ocen. Če že, se danes prej srečujemo s preobiljem informacij, zaradi katerih je težko ločiti zrnje od plev.

Lep zgled so številni preizkusi izdelkov, ki jih navdušenci objavljajo na video spletišču YouTube. Včasih jih je na isto temo ali izdelek prispevkov že toliko, da je težko najti objavo samega izdelovalca. Kakovost teh prispevkov zelo niha. Cel kup je takih, kjer avtor trati čas zgolj s prebiranjem tehničnih lastnosti s spletne strani izdelovalca, brez kakega mnenja ali dodane vrednosti. Spet drugi celoten prispevek porabijo za odpiranje škatle izdelka in razlago delov, o kakovosti izdelkov pa niti besede.

Tretji tip preizkuševalcev izdelek preizkusi do obisti, a subjektivno pretirava v eno ali drugo smer. Bodisi so pretirano navdušeni ali pa iz nekega razloga poveličujejo negativne lastnosti izdelka, v drugih primerih pa nanje kar pozabijo. Razlogov je več, od neznanja, nepoznavanja alternativ do čiste manipulacije iz N različnih razlogov. Brez kake verodostojnosti, brez posebne odgovornosti. Vrag je v tem, da je take manipulacije pogosto težko zaznati, če nisi prej izdelka sam videl ali pa preizkusil konkurence.

To nas pripelje do vprašanja o smiselnosti testiranja. Merila in metode preizkušanja so se z leti nenehno spreminjali, posodabljali, a cilj je ostal vselej enak. Iz množice izdelkov in informacij o njih izluščiti resnico, v ospredje postaviti izdelke, ki si to res zaslužijo, ne pa zgolj obljubljajo.

Seveda to lahko verodostojno počnejo le tisti, ki imajo možnost in voljo  za objektivni preizkus in dejanske primerjave med velikim številom podobnih izdelkov. Le tako se lahko sestavijo in redno vzdržujejo primerna merila ocenjevanja, ki upoštevajo primerjavo lastnosti med sedanjo generacijo, pa pogosto tudi minulimi rodovi izdelkov. Ne boste verjeli, toda vsaka nova generacija ne prinaša nujno tudi boljših lastnosti izdelkov.

Posameznikom, ki preizkusijo le izdelek ali dva, je to silno težko dojeti. Preprosto ni osnove za pravo primerjavo. Zamislite si stanje, ko nekdo do določenega trenutka ni videl nobenega izdelka sodobne elektronike. Nato mu daste v roke, denimo, najcenejšo tablico, ki jo za nekaj (deset) evrov dobimo v bližnjem nizkocenovnem supermarketu. Zagotovo se mu bo zdela najboljše na  svetu. Z zgledom morda karikiramo, a v resnici je to dober zgled, kje so razlike med profesionalnim in naključnim testiranjem izdelkov.

Zavreči je treba tudi namigovanja, da v današnjih časih, ki bi jim lahko rekli tudi »elektronska blaginja«, razlike med izdelki niso več velike in so v resnici dovolj dobri prav vsi. O tem bi lahko sklepali, če bi zgolj verjeli tehničnim opisom in marketinško spretno napisanim opisom s strani izdelovalcev.

Toda še vedno se dogaja, da v praksi posamezen izdelek lahko deluje precej drugače od specifikacije izdelovalca. Pomislimo le na navedbe o trajanju delovanja akumulatorjev, kjer najmodernejši  izdelek v realnem okolju ne doseže niti polovice navedenega trajanja delovanja s strani izdelovalca. Še bolj specifično – pomislimo na pomen trajanja delovanja pri najnovejših pametnih urah. Kolikokrat na dan ste pripravljeni polniti zapestno uro? Takih in podobnih razlik je še danes zelo veliko, nenehno pa nastajajo nove vrste dezinformacij.

Seveda še velja tudi načelo svobode govora in izražanja. Vsakdo ima pravico do svojega mnenja in podajanja svoje ocene. Ne nazadnje več enakih mnenj lahko pomeni tudi potrditev nekega vtisa od izdelku. Vsak bralec pa si mora sam ustvariti mnenje o verodostojnosti in merilih, ki to določajo.

Preizkušanje in testiranje izdelkov je tudi v dobi internetne in mobilne revolucije še kako smiselno. Z vsako novo tehnologijo toliko bolj. Pomislite samo na prihajajoče naprave Internet Of Things. Katera je »prava«? Če nas boste še brali, bomo vztrajali z dolgoletno tradicijo utemeljenih primerjav. Še boljši in še bolj zagnani kot doslej.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki