Elektronski denar, ki ga ščitijo države

Elektronski denar, ki ga ščitijo države
Objavljeno: 27.10.2020 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Mnenja | Revija: November 2020

Kitajska in sedem drugih največjih centralnih bank so oktobra skoraj sočasno najavil svoje vizije in celo konkretne projekte za uvedbo elektronskih valut. Seveda uradnih, državnih. Hitijo predvsem zato, da ne bi pustili manevrskega prostora za alternativne, zasebne digitalne kriptovalute.

Najbrž nihče ne dvomi, da bo finančni sektor vselej zaščitil najprej samega sebe. Svetovna finančna disciplina je krhko ravnovesje, ki se nenehno vzpostavlja med pomembnimi akterji, tako v zasebnem kot javnem sektorju, predvsem pomembnimi državnimi centralnimi bankami. Ravnovesje, ki si ne želi pretiranih sprememb, predvsem pa sovražno gleda na nove prišleke. Lahko bi rekli, da je to ekskluzivni klub, ki ne sprejema novih članov.

Zato je prihod kriptovalut, na čelu z bitcoinom, v tem klubu povzročil v zadnjih letih precej jeze in skrbi. Finančne institucije so druga za drugo kritizirale kriptovalute in opozarjale javnost, da te ne morejo nadomestiti denarja. Da gre za prevare, saj v ozadju ni kritja, jamstva.

A kot kaže, so bile te kritike le prva faza strategije, kako priti iz položaja, kjer jih je tehnologija presenetila nepripravljene. Za nobeno ceno niso smele dovoliti, da bi prevlado prevzelo drugo, povrh vsega zasebno plačilno sredstvo, a so zato potrebovali čas.

Zdaj je prišel ta čas. Te iste centralne banke in države, ki so bile glavni kritiki dosedanjih kriptovalut, so tako rekoč čez noč spremenile stališče in uvajajo svoje centralnobančne kriptovalute, nad katerimi imajo seveda nadzor.

V prvi vrsti Kitajska s projektom Digitalni juan, ki se zdi, da je korak pred ostalimi digitalnimi valutami. Projekt je že tako daleč, da so v začetku oktobra prebivalcem velemesta Šenzen omogočili digitalno plačevanje z novo valuto, kjer ima kitajska centralna banka seveda popoln nadzor.

Splovitev nove valute so pospremili z odmevno kampanjo. V Šenzenu so priredili loterijo, v kateri se med 50.000 prebivalcev razdelili za okoli 1,5 milijona dolarjev vrednih digitalnih juanov, torej je vsak srečnež dobil okoli 30 dolarjev, ki jih bodo lahko porabil v eni od okoli 3.400 trgovin v mestu. Zanimivo, med temi je celo kitajska podružnica ameriške verige Walmart. Kitajska namerava plačilno sredstvo zelo hitro razširiti na ostanek države.

»Centralne banke in države, ki so bile glavni kritiki dosedanjih kriptovalut, so tako rekoč čez noč spremenile stališče in uvajajo svoje centralnobančne kriptovalute, nad katerimi imajo seveda nadzor.«

Verjetno ni slučaj, da so skoraj sočasno oglasile tudi druge velike centralne banke. Banka za mednarodno poravnavo (BIS) je tako objavila poročilo, v katerem je sedem bank predstavilo svoje vizije za nacionalne digitalne valute. Načrt podpirajo Kanadska, Japonska, Angleška, Švedska in Švicarska centralna banka pa tudi Evropska centralna banka in ameriške Federalne rezerve. Kot vidimo, praktično vsi ostali, ki obvladujejo svetovni finančni trg. Manjka samo Kitajska.

Poročilo BIS predvideva uvedbo valut CDBC (Central Bank Digital Currency), ki bi imele enako vlogo kot gotovina in bi lahko lastništvo zamenjale brez posrednikov. Banke trdijo, da imajo mehanizme, s katerimi bi obdržale tovrstne valute stabilne in prosto prenosljive prek meja. Seveda pa bo pred tem treba poskrbeti za pravno osnovo in ustrezno regulativo.

Kitajska in ostale države imajo resda skupne sovražnike, v prvi vrsti zasebne pobude, kot so Facebookova libra, na Kitajskem pa še digitalni denar družb Alibaba in Tencent, toda hkrati se že začenja tudi boj za svetovno prevlado v časih, ko bo postal elektronski denar prevladujoče sredstvo za trgovanje.

Kajti Kitajska ne skriva, da ima ambicije z digitalnim juanom tudi zunaj državnih meja. Cilj ni nič manj kakor zamenjava ameriškega dolarja kot današnjega poglavitnega »univerzalnega« svetovnega plačilnega sredstva, na katerega se danes naslanjajo skoraj vse ostale svetovne valute. Kitajska ima v teh časih edinstveno priložnost (trenutna gospodarska moč) in sredstvo (digitalni juan), da ji uspe.

Glede na vpletene institucije najbrž ni vprašanje, ali se bodo digitalne valute prijele, ampak, kdaj. Zelo verjetno, da precej hitreje, kot bi si morda predstavljali. Kitajska je dala vedeti, da želi imeti digitalni juan v svoji državi splošno uveljavljen najkasneje na zimskih olimpijskih igrah leta 2022, ki bodo v Pekingu. Ostanek sveta bo verjetno prav zaradi tega enako hitel, a to samo po sebi pove, kdo ima resnično finančno moč za spremembe.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki