Redno preizkušanje opreme ima zanimiv plus in minus. Po eni strani se mi na trenutke zgodi, da nekaj preizkusim in se res težko vzdržim nakupa. Tak primer so bile pred leti mehanske tipkovnice, ki so me v hipu prepričale. Po drugi strani pa se mi zgodi, da razmišljam o menjavi opreme, a po preizkusih vidim, da niti ni potrebna.
Pri večjih preizkusih tiskalnikov pogosto omenim, da Monitor nastaja skoraj izključno digitalno. Komunikacija z avtorji poteka prek elektronske pošte, datoteke se med grafičnim oblikovanjem oziroma postavitvijo nahajajo na omrežnih pogonih, papirja do zadnjega trenutka, ko gre zaključena številka v tiskarno, skoraj ne uporabljamo.
Sodelavec je bil pred kratkim na tehnični »predpredstavitvi« Samsungovih vrhunskih modelov letošnjega leta – Galaxy S20 v vseh svojih oblikah oziroma permutacijah. V primerjavi s tisto »pravo« predstavitvijo je tu število novinarjev manjše, hkrati pa se podjetja nekoliko resneje poglobijo v tehnične podrobnosti naprav.
Te dni prebiram res odlično biografijo Adriana Neweya, bržkone najuspešnejšega inženirja avtomobilov formule 1. Ena izmed ponavljajočih se tem njegovega delovanja so zanimive ideje, take, ki so, kot bi rekli Američani, outside the box. Drugačne torej, seveda pa znotraj izredno strogo definiranih pravil, ki jih ekipam v motošportu narekujejo krovne organizacije. Te ideje se včasih sicer ne primejo – na papirju se zdi, kot da imajo potencial, ki pa ga kasneje, med dejanskim preizkusom ali pa v nekem drugačnem kontekstu, ni.
Imam težavo – moj televizor je manjši od sosedovega. Še več, zaradi tega si sploh ne belim glave. In, da, govoril bi lahko tudi o telefonu, avtu (čeprav, ne, sosed ima manjši avto, tu sem varen), kosilnici (jaz, revež, imam tisto ročno, brez kakršnegakoli motorja, in jo moram kar z lastno močjo okoli potiskati) in še čem.
V tokratni številki Monitorja sta se med nenehnimi preizkusi znašla prenosnika, za katera sem skoraj zapisal besedo »zanimiva«, a sta v resnici daleč, daleč od tega. Gre pravzaprav za resnično dolgočasna prenosnika. A s tem ni nič narobe! Prej obratno, gre za prenosnika, pri katerih je pravzaprav težko najti kak resen razlog proti nakupu oziroma kakšno resno slabost. Dobro, vedno se najde kakšna malenkost. Če ne drugega bi lahko bil vsak še kak evro cenejši, ponudil malenkost večji SSD ali rahlo boljši zaslon.
Tako kot na marsikaterem področju se tudi v računalništvu pojavlja množica čarobnih besed, takih, ki skoraj ne potrebujejo razlag, ampak so same po sebi dovolj, da prepričajo. Nekoč je obstajal rek »Nobody ever got fired for choosing IBM«, torej da nihče ni izgubil službe, če je izbral IBM. Resda je bil IBM takrat spoštovanja vredno podjetje, a bolj kot za tehnične prednosti je šlo za njihov ugled. Bil je varna izbira, taka, zaradi katere nam niso nadrejeni imeli kaj očitati.
Pred kratkim me je klical kolega, sicer tudi IT-jevec, in me spraševal po priporočilu za prenosnik, za nekega znanca. Želje so bile vse preveč znane – prenosnik naj bo malo manjši (brez številčne tipkovnice ob strani, torej nekje okoli štirinajst palcev), tanek in prenosljiv. V uporabi bo za pisarniško delo, no, pa tudi za urejanje slik in montažo videa. Potrebuje dovolj prostora, pa zanj ne bi dal več kot 700 evrov. Želje se seveda zaključijo z: »To je bolj ali manj vse, kar rabim od računalnika.« Skratka, tanek prenosnik za malo denarja, ki vseeno ponuja strojno moč za obdelavo videa.
»Excel mi je izbrisal podatke.« To so besede, ki jih prej ko slej sliši vsak računalničar. Nekoliko manj vešči uporabniki sicer zamenjajo Excel kar z besedo računalnik, drugi pomešajo vse povprek in krivijo usmerjevalnik, vreme ali Internet Explorer (da, slišal sem že vse troje). Pred leti mi je uporabnica razlagala, kako je računalnik ne mara, a da ga ona vseeno prelisiči. Hvaležen sem, da se podrobnosti ne spomnim.
V tej številki smo preizkusili par kompaktnih fotoaparatov - Nikonova B600 in A1000. Oba dva sta povsem solidna predstavnika svojih razredov, prvi ponuja predvsem širok razpon zuma, drugi pa odličen nadzor, združen s številnimi funkcijami in kakovostnim, dovolj majhnim ohišjem. A pri obeh je zanimivo, da uporabljata tipalo enake velikosti, kot smo že deset let vajeni pri kompaktnih, tudi žepnih fotoaparatih. In, po novem, tudi pri zmogljivejših telefonih.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
