Koliko hitrosti je dovolj?

Koliko hitrosti je dovolj?
Objavljeno: 26.5.2020 | Avtor: Jure Forstnerič | Kategorija: Mnenja | Revija: Junij 2020

V tokratni številki si lahko preberete o Applovem novem telefonu iPhone SE, ki je po preizkusih surove procesorske zmogljivosti boljši kot dvakrat dražji Android telefoni. Da sploh ne omenim, kakšna je razlika v primerjavi z ostalimi napravami v njegovem cenovnem razredu. Resda ima kup slabosti, predvsem preslaboten akumulator, a vseeno – telefon za 500 evrov je po zmogljivosti vsaj v določenih pogledih celo primerljiv s procesorji, ki jih najdemo v solidnih prenosnikih srednjega cenovnega razreda.

Pri tem je dober pomislek našega urednika – ali ni pravzaprav že vseeno? Saj so telefoni v tem razredu, torej okoli 500 evrov, vsi »dovolj hitri«, za marsikoga to velja tudi za cenejše telefone. Zakaj bi se sploh merili v hitrosti, ko pa so razlike v praksi tako drobne, da jih večina uporabnikov sploh ne opazi?

V zadnjem mesecu sem že večkrat razmišljal o tem vprašanju. Koliko hitrosti je dovolj? Kdaj lahko suvereno rečemo, da je naš računalnik ali telefon dovolj hiter? Odgovor je, žal, »odvisno«. Odvisno od kup razlogov, od tega, kako pomembna je za nas ideja imeti najhitrejšo mogočo napravo, do tega, kaj v praksi uporabljamo in kje se bodo tisti odstotki poznali.

Zakaj bi se sploh merili v hitrosti, ko pa so razlike v praksi tako drobne, da jih večina uporabnikov sploh ne opazi?

Že pred prihodom koronavirusa in z njim povezane karantene sem se lotil malo resnejšega pregleda programov za obdelavo videa. Enostavno sem želel soliden amaterski program, s katerim bi lahko urejal tako osebne videe kot tudi naš MonitorTV. Za nakup sem se dejansko odločil po začetku karantene, ko enostavno ni šlo drugače, a sem že prej izbral Movie Studio 16 – bivši Sony Vegas. Program velja okoli 50 evrov, a sem pred nakupom par tednov preživel tudi s preizkusno (brezplačno) različico.

Med urejanjem videa sem sicer opazil, da je sprehajanje po časovnici (timeline) rahlo zatikajoče – sicer pri videu s 60 slikami na sekundo, a vseeno. Ni bilo ravno kritično, a ko so pred kratkim objavili novo, večjo različico (Studio 17), sem med novostmi opazil, da naj bi tokrat časovnico podprla tudi grafična kartica. Povedano drugače, sprehajanje po njej naj bi bilo hitrejše in bolj gladko. Spet sem namestil preizkusno različico, kjer se je izkazalo, da zadeva še vedno ni ravno popolna … ampak je boljša kot prej. Pa sem spet investiral – sicer so priznali popust nadgradnje, a vseeno, tista majhna razlika je zame med urejanjem videa enostavno dovolj pomembna.

In podobno je pri telefonih. Sicer na njih nas večina ne ureja videa, a imajo nekateri pač druge zahteve in poglede. Telefon za 300, 400 ali 500 evrov je morda res »dovolj hiter« za večino uporabnikov, a hkrati popolnoma razumem tiste, ki so pripravljeni poseči po specifičnih napravah – pa najsibo to telefon z najzmogljivejšim procesorjem ali pa telefon z zaslonom, ki se že primerja s tablicami.

Zgoraj omenjeni primer z video montažo kaže tudi na drugo plat te zgodbe – na službenem računalniku, ki je občutno manj zmogljiv od domačega, tudi urejam video, a gre tam za posnetke pri največ 30 slikah na sekundo. S tem, ko so šle zahteve naprej (torej je video material zahtevnejši za obdelavo), je morala naprej tudi oprema. V teh primerih imajo naprave, ki so danes hitrejše, enostavno daljšo življenjsko dobo. Mogoče je današnji telefon za nekaj sto evrov res »dovolj hiter«, a vprašanje, koliko časa bo ta hitrost res trajala.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki