Spet doma

Marca smo pri Monitorju razmeroma hitro prešli na delo od doma, po poletni vrnitvi pa se je vsaj meni hitro zgodilo, da mi je tistih nekaj spomladanskih mesecev skorajda izginilo iz spomina. Enostavno ne vem več, kaj se je dogajalo, kot da tistih mesecev sploh ne bi bilo. V tisti čas me še najbolj popelje takratna številka Monitorja, kjer smo na dolgo in široko pisali o aktualnih temah – torej o delu na daljavo, ključnih orodjih in t. i. »delovnih tokovih«.

Te besede ponovno pišem od doma – z razglasitvijo karantene, no, pravzaprav z vse resnejšim stanjem, tudi mi sledimo priporočilom. Če smo se pri Monitorju spomladi z našimi članki odzvali na dogajanje, pa smo se zdaj, jeseni, celo že vnaprej nanj nekoliko pripravili.

Govorim o prejšnji številki, kjer smo naredili večji preizkus domačih prenosnikov. Že pred meseci, ko sem ta članek predlagal, sem se opiral na morebitno vnovično karanteno in šolanje od doma. Takrat se mi je sicer zdelo, da bo šlo bolj za sporadične prehode domov, torej za posamezne šole in posamezne službe, a trenutna situacija kaže, da bo spet šlo za širše ukrepe.

Tokrat sicer nismo preizkusili prenosnikov, saj se jih je že takrat nabralo kar veliko. Kot sem že v tistem članku zapisal, pa naj zdaj še enkrat poudarim, da sem zelo zadovoljen s stanjem med cenejšimi (no, pa tudi malo manj cenejšimi) prenosniki. Res menim, da se mnogo preveč uporabnikov povsem po nepotrebnem muči s prestaro in preslabo računalniško opremo.

Z ergonomskega stališča so prenosniki enostavno slaba rešitev.

Ta trenutek sicer pričakujem, da se spet utegnejo dobavni roki nekoliko podaljšati, a vseeno – če živimo od nečesa, kar je vezano na računalnik, torej če za njim preživimo večino službenega časa, res zaslužimo nekaj, kar nas ne bo spravljalo ob živce, nekaj, kar se bo v doglednem času zagnalo in hitro odpiralo programe.

Pri tem bi mogoče opozoril tudi na ergonomijo, na položaj za računalnikom. Z ergonomskega stališča so prenosniki enostavno slaba rešitev. Njihova slabost je v poziciji monitorja glede na tipkovnico, pa še ta je majhna. Seveda sta neločljiva, a zaslon prenosnika je občutno prenizek za udobno in ergonomsko pravilno držo.

Zaslon bi namreč moral biti v višini oči, torej tako, da gledamo naravnost vanj. Če imamo prenosnik na pisalni ali kuhinjski mizi, je to običajno prenizko, taka drža pa lahko sčasoma vodi v bolečine v vratu, ramenih in hrbtu. Če nosimo očala, je lahko zaslon nekaj centimetrov niže, vsekakor pa ne tako nizko, kot je pri prenosnikih.

Imamo dve mogoči rešitvi. Ena je ta, da na računalnik priključimo zunanji monitor (v tej številki Monitorja smo sicer preizkusili igričarske modele, navadni pisarniški pa se začnejo že pri okoli sto evrov). Tako gledamo više, uporabljamo pa tipkovnico na prenosniku. Cenovno ugodnejša alternativa je, da na prenosnik priključimo zunanjo tipkovnico (brezžično ali prek USB), prenosnik pa dvignemo na pravo višino. Tu bo prav prišla že kakšna škatla za čevlje, ki ravno prav dvigne zaslon, obstajajo pa tudi uglednejša držala prenosnikov. Seveda si lahko omislimo oboje, torej tako zunanji zaslon kot zunanjo tipkovnico.