… dodajali vse zahtevnejše teme. Zelo odmevna je bila priloga Sistema, ki je enkrat na leto pregledala ponudbo poslovnih informacijskih sistemov (ERP) v Sloveniji. Nekaj, kar bi bilo še danes nadvse uporabno za odločevalce v podjetjih.
Vrhunec je bil, ko smo Sistem osamosvojili in ga ponudili kot samostojno publikacijo Monitor Pro. Zalogaj je bil zahteven in nekaj časa uspešen, predvsem z veliko podporo te posebne skupine uporabnikov in ponudnikov rešitev.
Časi so se spremenili in možnosti za obstoj samostojne revije na področju poslovne informatike so se močno zmanjšale. Nekako sočasno z …
Pregovor pravi, da je sreča v majhnih stvareh. Če se ozrem po beri nove elektronike, pripomočkov in programov v minulem letu, lahko staremu reku samo pritrdim. Obenem sem najbrž tvorno prispeval k poglabljanju svetovne krize na področju osebnih računalnikov in tablic. Vsi prenosniki v stanovanju so stari najmanj dve leti, starost namiznega računalnika, ki pa je še čisto vsak dan zvesti sopotnik, bom raje zamolčal, tablica je lanska, telefon pa predlanski. Vse deluje, nihče se ne pritožuje, zakaj
… sestankom zaradi zloma kosti z letalom vrnil iz Japonske, do tja pa se je iz Ljubljane odpeljal – s kolesom).
Samo je zadevo prevzel in na podlagi njegovih izkušenj ter tudi entuziazma vseh drugih vpletenih smo se skupaj lotili bolj profesionalnega pristopa h kreiranju revije. Kot odgovorni urednik je vztrajal 13 let, dokler se ni odločil, da je bilo dovolj, in je svoje mesto prepustil Matjažu. Na Japonsko (oziroma okoli sveta, kar je bil osnovni načrt) se s kolesom ni ponovno odpravil, danes kmetuje in prevaja knjige na hribu nekje med Logatcem in Idrijo.
Po Samovem prihodu je najprej šlo …
… Ob svetovnem dnevu informacijske družbe in dvajseti obletnici interneta v Sloveniji Revija Monitor ter MonitorPro soorganizirata okroglo mizo z naslovom 20 let interneta v Sloveniji: življenska sprememba.
Ta bo potekala v ponedeljek, 16. maja 2011, ob 18.00 v dvorani Lili Novy v Cankarjevem domu v Ljubljani.
S svojimi prispevki sodelujejo:
• Darko Bulat
• dr. Tomaž Kalin
• dr. Janez Bešter
• Sreta Marič
• Davor Šoštarič
• Gorazd Božič
Okroglo mizo bo vodil Vladimir Djurdjič, strokovni urednik revije Monitor.
Internet je ena tistih stvari, ki nam je v zadnjih dveh desetletjih temeljito …
… krati končujemo tudi projekt novega Sistema. Sistem je bil do zdaj naša poslovna priloga, ki so jo dobili vsi naročniki Monitorja, od naslednje številke naprej pa postaja samostojna revija, a bo naročnikom Monitorja letos še vedno priložen. Vmesne mesece bo z Monitorjevim strokovnim urednikom Vladimirjem Djurdjičem okrepljeno uredništvo zapolnilo s trdim delom na dverih
www.sistem-on.net
, ki imajo ambicijo postati osrednja točka, kjer se bodo zbirali uporabniki, ki jih zanima poslovna informatika.
Ključno vprašanje ni, na kakšni napravi bi si želeli brati časopise, temveč ali smo za to …
… v spletnih brskalnikih na PC.
Od domačih umotvorov največkrat pogledam v siTraffic, ki mi sporoči, zakaj spet tičim v zastoju, in v TV spored, katero tekmo na TV bom zvečer zamudil. Odpiralni časi pa mi pomagajo poiskati kavarno z brezžičnim internetom, vestno jim sporočam tudi podatke, ki jih še ni v zbirki.
Od "prostočasnih"programov zanesljivo največkrat zaženem SoundHound, ki se mi pomaga spomniti izvajalca in naslov skladbe, ki jo ravno vrtijo po radiu ali v lokalu. Ob daljšem čakanju se s telefonom tudi kratkočasim. Včasih preberem kakšno stran knjige v Amazon Kindle ali pa si …
Matjaž KlančarV našo hišo je iPad prišel namensko - za branje revij in drugih dokumentov, ki za Kindla niso primerni. Zato ni čudno, da je med najbolj uporabljenimi ikonami Newsstand, v njem pa revije Wired, Popular Science in Distro. Tem sledijo programi za branje datotek PDF in raznih formatov za shranjevanje e-knjig in stripov (Highlighter, Stanza, Comic Book), bralnik RSS virov Pulse News in nepogrešljivi Instapaper. Za prenos dokumentov na iPad pa uporabljam kar Dropbox.Občasno se na zaslonu odvrti tudi kakšen video, tipično med lupljenjem zelenjave ali tekom na trenažniku, za prikaz pa poskrbita TED ali vgrajeni Videos. Zanimivo - Videos je ena redkih priloženih aplikacij (poleg YouTuba in Safarija), ki jih sploh uporabljam.Še posebej zjutraj, ko se je treba odpraviti v šolo, opravlja iPad vlogo vremenske postaje, za prikaz informacij pa poskrbijo Weather HD, Vremenar, Padavine in SloSki. Pri vremenu je pač domača pamet bolj uporabna, ker prikazuje podatke iz slovenskih virov.Kaj še? Včasih - če se mi ne ljubi prestaviti s kavča do računalnika - je iPad uporabljen tudi za chat (Palringo, Skype) in za brskanje po Fejsu (Facebook). Kot priročno okno v internet se dobro obnese tudi med gledanjem filmov in serij (Safari, Discover - program za brskanje po Wikipedii, IMDB).Da ne bi kdo rekel, da nismo pomislili na izobraževanje, imamo na tablici odličen National Geographicov World Atlas in še bolj odličen periodni sistem - Elements. Tudi uporabljamo ju!V upanju, da bom kdaj s tablico tudi malo ustvarjal, sem si naložil nanjo GarageBand in Animoog, pa ne pridem do tega, da bi ju kaj dosti uporabljal. Dopoldne, ko smo v službi in šoli, iPad sameva, popoldne pa težko pridem do njega, ker se drugi trije družinski člani na njem igrajo vsak svojo igrico, ki vsakih petnajst minut zahteva pozornost. Jaz se omejim na Jezne Ptice, a tam rešim vse nivoje na tri zvezdice, že iz principa.
… naše dežele, pa se mi zdi ključno ponavljanje zgodovine, ki so si ga privoščili ustvarjalci naslednika standarda DVD. Vojne standardov, ki se počasi razplamteva med taboroma Blu Ray in HD-DVD, si vsekakor nismo želeli. Če se ne bodo sporazumeli, je gotovo le eno - "novi DVD" v praksi še dolgo ne bo zaživel.
Vladimir Djurdjič, strokovni urednik
Dogodek, ki je najbolj zaznamoval leto 2005, je nedvomno vzpon družbe Google med velike igralce na področju računalništva. Še bolj kot sama pestrost in izvirnost zamisli je za prihodnost pomembna nova programska paradigma, ki jo podjetje promovira in …
Priznam, tudi sam sem vedno znova presenečen, da nam po vseh teh letih, kar negujemo tradicijo popisovanja tehnoloških (in potrošniških) navad naših urednikov, avtorjev in občasnih sodelavcev, na papir še vedno uspe izliti toliko različnosti. Letos se nas je podviga lotilo kar petnajst posameznikov in videli boste, da smo med seboj še vedno različni, kot je le kaj.
Če bi na hitro povzel vsebino naslednjih strani, kot sem si jo vtisnil v spomin med urejanjem, bi lahko rekel, da smo (v povprečju)
… nejši vmesniki. Priznam, število dodatkov za to Applovo uspešnico je prav neverjetno. Toda, ali s tem pravzaprav ne negiramo osnovne zamisli o preprostosti in mobilnosti? Izdelovalci seveda računajo na to, da bomo hrepeneli po novih dodatkih.
Poznam ljudi, ki si kupijo nov kos elektronike, kadar so slabe volje. Ponavadi kako od zgoraj navedenih elektronskih napravic, pa če jih potrebujejo ali ne. Dobro, bolje to, kakor da zapadejo v nevarnejše zasvojenosti ali se znašajo nad družino, toda vzorec vedenja je presenetljivo podoben. Sem že tudi slišal kakšno ženo, ki je napol v šali rekla: …
… izzivov, kot je kvantno računalništvo z gradniki na ravni molekul ali celo atomov. Pa procesorji, ki se samodejno prilagajajo različnim programom in operacijskim sistemom, kot se kameleon prilagaja barvi okolja. Izzivi prihajajo tudi z združevanjem različnih področij znanosti, kot so računalništvo in biogenetika. Treba bo torej zajadrati na nova področja, ne zgolj zagotavljati večne "združljivosti nazaj". Toda navada je železna srajca, zato je vprašanje, če bodo prvaki preteklosti tudi prvaki prihodnosti.
Pred desetimi leti si kupil nov procesor z višjo frekvenco in učinek je bil viden že na …
… velikih korporacij. Ni pa nujno, da je to za Linux dobro.
Kot vedno, bodo imeli zadnjo besedo uporabniki. Ali bodo te poteze okrepile njihovo podporo Novellu in Red Hatu ali pa se bodo obrnili k alternativnim distribucijam? Bodo podjetja zdaj raje kupovala rešitve z Linuxom ali bodo bolj zaskrbljena zaradi možnosti vejenja (fork) distribucij? Kot že nekajkrat se zdi, da bo morda iz dogovora še največ potegnil Microsoft, zlasti posredno. Tu je nedvomno eden najbolj izkušenih taktikov. Bo pa še zabavno spremljati, kako se bodo stvari razvijale v prihodnje.
Zagovorniki odpre kode trdijo, da si …
… pogrešali v zadnjih dveh ali treh letih. Če k tej zgodbi dodamo še dimenzijo medijev, torej integracijo televizije v internetno okolje, je najbrž jasno, kaj vse to pomeni za uporabnike in celotno industrijo. Odkrili smo neznano področje, ki ga je treba v resnici še precej raziskati.
Žal nisem povsem prepričan, da bodo vse te novosti vselej v prid končnim uporabnikom. Kdor misli, da bo z internetno telefonijo prihranil, naj še enkrat razmisli. Toliko, kolikor bo prihranka pri stroških komunikacije, toliko več bomo plačevali za dodatne storitve. Ne bi se čudil, če bomo nazadnje zapravljali še …
… pravzaprav celo nasprotno, taka komunikacija pogosto lahko celo precej izboljša komunikacijo med ljudmi, saj se informacije izmenjujejo hitreje, sestanke pa tudi preprosteje skličemo "na hitro".
Zato bržkone ne preseneča, da raziskave med uporabniki sodobnih poenotenih komunikacij prav to področje izpostavljajo kot tisto, ki prinaša največjo dodano vrednost v primerjavi z dosedanjimi načini komunikacije. Ljudje imajo od konferenčnih sistemov v resnici celo več kot od samih prihrankov in praktičnosti, ki jih internetna telefonija prinaša v osnovi. Zato je čas, da za trenutek pozabimo na …
… na krajevni ravni. Vsaj če upoštevamo resnično vse stroške, ki jim imamo z uporabo računalnikov in nudijo primerno kakovost storitve (varnostne kopije, cena pomnilniškega prostora ...). Sprva bo to res predvsem na področju poslovne rabe, nekega dne pa se lahko ta prag dotakne tudi domačih uporabnikov.
Seveda pri vsem tem obstajajo tveganja in ovire, tako tehnične kot ekonomsko-politične. Zdi pa se, da je tiste iz prve skupine lažje preseči kakor druge. Tu je vprašanje varnosti in zanesljivosti delovanja, kar pa lahko razrešimo (digitalni podpis, šifriranje podatkov, rezervne povezave ...). V …
… kaže, nekaj zalomilo, saj je pri delovanju začel sporočati napako, ki je preprečevala normalno delovanje. Kot kaže, tega nisem opazil sam, vendar je trajalo več kot mesec dni, da je avtor napako odpravil. Če sem prav razumel iz prebiranja (v resnici izgubljanja časa) na forumu, je bil na dopustu...
V četrtem primeru sem bil še najbolj jezen. Brezplačne programe pred prvo rabo pogosto preverim, tako s tehničnimi orodji (protivirusni, protivohunski programi, analizatorji omrežnega prometa...) kot tudi z mnenji v internetni skupnosti. Tokrat sem ga polomil, ker sem že leta staremu programu na …
… tudi vprašanje, kdo in kako bo vse te podatke upravljal. Tako s stališča učinkovitega obvladovanja delovanja vseh potrebnih zalednih sistemov kot tudi s stališča nadzora nad vsebinami. Dovolj zgovoren je podatek, da bodo leta 2010 okrog 70 % vseh informacij ustvarili posamezniki, vendar bo okrog 85 % teh vsebin šlo skozi nadzor, varnostne mehanizme in zakonsko preverjanje v podjetjih, državnih in drugih ustanovah. Toda kdo nadzira ta podjetja? Kako bomo zaščitili pravice posameznikov in kako se bomo obvarovali tveganj v zvezi z uhajanjem zasebnih in poslovno občutljivih podatkov?
Nekaj je …
… lokalne kode deloval kak večpredstavno zahtevnejši program ali pa tak, ki potrebuje obilo omrežne prepustnosti. Sploh pa prehod na spletne storitve zahteva popolnoma drugačno zasnovo in celo filozofijo programov.
Virtualizacija lahko tu poskrbi, da bo v prehodnem obdobju uporaba računalnikov in računalniških programov enostavnejša, cenejša in časovno manj potratna. Tudi pozneje pa bosta obe tehnologiji še naprej živeli vzporedno. Morda predvsem na strežniškem segmentu in vse manj v uporabniškem okolju, lepota pristopa pa je v tem, da se uporabnik tega pogosto sploh ne bo zavedel. Tedaj bo …
… P2P, slika je precej slabe kakovosti, sama storitev pa nezanesljiva. Toda vse dosedanje izkušnje kažejo, da se to utegne hitro spremeniti.
Prihodnost omrežij P2P je torej nedvomno svetla, najbrž tako v legalni kot ilegalni rabi. Koliko bo ponudnikom vsebin uspelo prevesiti tehtnico v svojo korist, ni odvisno zgolj od zakonodaje in represije, temveč tudi od tega, koliko se jim bo uspelo prilagoditi naraščajočim pričakovanjem uporabnikov. Za začetek bi lahko omilili ali odpravili omejitve, ki v današnjih časih nimajo kaj iskati, saj internet nima meja. Da je mogoče s primerno politiko, tudi …
… notranje delovanje, večina stvari je znanih kvečjemu iz "druge roke". Kot katerokoli mlado podjetje je agresivno, brezobzirno, pogosto netransparentno. Zelo malo je znanega, kaj vse počnejo z informacijami, ki jih zbirajo na vseh koncih in krajih. Ali so te informacije, med katerimi so nedvomno tudi take zasebne narave, res na varnem?
Podjetje je sicer javno objavilo svoje vrednote, med katerimi je tudi tista, ki govori o tem, da "Podjetje lahko zasluži denar tudi tako, da ne škoduje drugim". Toda v praksi je kar nekaj primerov, ko je že prišlo do konflikta interesov. Manjših, a dovolj …
… in ima tako rekoč domala vselej status nekakšnih razvojnih različic, ki so sicer stabilne, a daleč od popolnosti. Zdi se, da se bo z razvojem programske opreme kot spletnih storitev to samo še nadaljevalo.
Žal to prinaša že pred posameznika, kaj šele pred upravitelje omrežij s sto ali tisoč računalniki, še naprej vse večjo zapletenost. Programske rešitve za celovit nadzor na tem področju pa so danes, milo rečeno, še primitivne. Mislim pa, da je neka zgornja meja tolerance, čez katero ne bo šlo več in pri kateri bodo morali izdelovalci pri svojih objavah dokazovati kakovost, če bodo želeli …
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.
