Kaj smo si zapomnili leta dva tisoč petega

Objavljeno: 31.1.2006 | Avtor: Matjaž Klančar | Kategorija: Zgodovina | Revija: Januar 2006

V rokah držite januarsko številko Monitorja, ki pa je vendarle izšla konec decembra, se pravi ob izteku leta. In to leta, ki se je izkazalo za zelo zanimivo na različnih področjih. Uredniki in sodelavci, ki soustvarjamo revijo, smo si ga zapomnili različno - nekaterim so ostali v spominu bolj strojni izdelki, drugim spletne storitve, tretjim liberalizacija telekomunikacij pri nas... Omenjena različnost je seveda posledica tega, da je računalništvo širok pojem, ki ga v reviji poskušamo pokrivati s kar najširšim "repertoarjem" in širokim videnjem sodelavcev, saj ga le tako lahko dovolj popolno zaobjamemo.

Matjaž Klančar

Sam sem si minulo leto vsekakor najbolj zapomnil po jeseni, bolje rečeno, po telekomunikacijski jeseni, ki se je začela s Telekomovo razvezavo ISDN in ADSL. To, da se je prodaja ADSL v trenutku drastično povečala, kaže, da je ta vezava v minulih letih sicer kar dobro polnila Telekomov mošnjiček (s prodajo paketov ISDN), hkrati pa zagotovo zavirala razvoj širokopasovnega interneta pri nas. Ali če se izrazim mehkeje: širokopasovni internet se ni razširil toliko, kot bi se lahko. Jesen je postala še bolj zanimiva, ko so nekateri internetni ponudniki, ki imajo na sodiščih in pri nadzornih organih še vedno vložene tožbe zoper Telekom, podpisali partnersko pogodbo s tem istim Telekomom. Vse za nekaj drobtinic s prepolne mize ADSL. In jesen je postala že kar vroča, ko sta Telekom in SiOL dobila prvo pravo konkurenco, podjetje T2. Prav zanimivo bo opazovati, koliko časa bodo še trajale njegove začetne težave in zapleti s Telekomom, ki se vede, kot da je v sodelovanje s T2 prisiljen, čeprav uradne izjave tega seveda ne nakazujejo.

Če se ozrem še širše, onkraj meja naše dežele, pa se mi zdi ključno ponavljanje zgodovine, ki so si ga privoščili ustvarjalci naslednika standarda DVD. Vojne standardov, ki se počasi razplamteva med taboroma Blu Ray in HD-DVD, si vsekakor nismo želeli. Če se ne bodo sporazumeli, je gotovo le eno - "novi DVD" v praksi še dolgo ne bo zaživel.

Vladimir Djurdjič, strokovni urednik

Dogodek, ki je najbolj zaznamoval leto 2005, je nedvomno vzpon družbe Google med velike igralce na področju računalništva. Še bolj kot sama pestrost in izvirnost zamisli je za prihodnost pomembna nova programska paradigma, ki jo podjetje promovira in do katere nihče, niti Microsoft, ne more ostati hladen. Omeniti velja tudi hiter vzpon internetne telefonije, katere znanilec (čeprav ne osamljen) je Skype. Zagotovo bomo o tem še precej slišali v prihodnjih letih. Na tem področju je spodbudno tudi dogajanje na področju liberalizacije trga telekomunikacij v Sloveniji, čeprav na prave rezultate sprememb še čakamo.

Leta 2005 je bila v ospredju tudi mobilna telefonija, predvsem kar zadeva zmogljivosti pametnih telefonov, ki so najbrž že odločilno nažrli trg ročnih računalnikov. Po dolgih desetletjih natolcevanj se je končno zgodilo, da je Apple prestopil v Intelov tabor; to bi bržkone moral storiti že pred leti. Apple je tudi ena največjih zvezd na področju združevanja računalniške tehnologije in zabavne elektronike - iPod je postal "pojem" za glasbo v elektronski obliki. Podoben vzpon, čeprav morda še ne popoln preboj, so dosegli računalniki za hišni kino (HTPC), ki bodo morda v prihodnje združili vse, kar ni mobilno v domačem okolju.

Leto 2005 so zaznamovali tudi nekateri veliki dogodki in prevzemi v računalniški industriji, za katere pa še ne vemo, ali bodo prinesli pozitivne ali negativne učinke. Eden takih je nedvomno odprodaja IBMovega oddelka osebnih računalnikov kitajski družbi Lenovo. V isti razred bi lahko uvrstili Oraclovo nenasitno kupovanje velikih podjetij, če začnemo pri PeopleSoftu in končamo (za zdaj?) pri Sieblu.

Žal je bilo leta 2005 tudi nekaj manj spodbudnih dogodkov. Predvsem nerazumen načrt EU za programske patentne, ki je k sreči padel v vodo. Prav tako je težko razumeti filmsko industrijo, ki kar nekako noče sprejeti interneta kot distribucijskega medija. Tudi Sloveniji marsikaj ni v čast, predvsem bi omenil postopek licitacije imen ob sprostitvi domenski naslovov in nadaljevanje splošnega nerazumevanja države za informacijsko tehnologijo. To se že kaže v praksi, saj je IT kadrov vedno manj, potrošnikov pa vedno več.

Peter Šepetavc, vodja laboratorija

Leta 2005 je digitalna fotografija premagala analogno še na zadnjem okopu - pri zahtevnejših amaterjih in polprofesionalnih uporabnikih. Vsi, ki za zrcalno refleksni aparat z izmenljivimi objektivi nočejo odšteti skoraj milijon tolarjev, so v tem letu prišli na svoj račun: bolj ali manj vsi izdelovalci fotografske opreme so predstavili poceni digitalne fotoaparate SLR, ki so v kompletu z enim ali celo več objektivi na voljo po okoli 200 tisočakov. Cene pa se še znižujejo, tako da si lahko v prihodnje obetamo še ugodnejši nakup. Podobno smo lahko opazovali pri najcenejših digitalcih: spodoben aparat je danes na voljo že za okoli 30 tisočakov. Ob tem pa moramo upoštevati še nizko ceno razvijanja digitalnih posnetkov, ki nas v nekaterih foto studiih stane že manj kot 20 tolarjev za fotografijo.

Dve nezdružljivi, a podobni tehnologiji, ki tekmujeta druga z drugo, navadno pomenita počasnejši prehod na novost. Kolobocij s plusi in minusi pri zapisovanju DVDjev še nismo povsem pozabili, pa bomo že vse skupaj očitno doživeli znova pri naslednjem rodu optičnih nosilcev, ki temeljijo na modrem laserju. Kazalo je, da se bosta tabora BluRay in HD-DVD zedinila o skupnem standardu, a pogajanja žal niso obrodila sadov. Prehod na zmogljivejše nosilce bo tako precej počasnejši, davek za nezdružljivost med standardoma pa bo na plečih uporabnikov, ki se bodo med prvimi odločili za nakup naprave z modrim laserjem.

Na koncu si zasluži posebno omembo še Apple, ki je napovedal prehod na Intelove procesorje. Ali bomo v prihodnjem letu Applove računalnike na Intelovi osnovi šteli za pozitivno ali negativno presenečenje, pa bo pokazal čas.

Nikolaj Pečenko, urednik

Saj ne, da letos ne bi bilo ničesar drugega, pomembnega za računalniško-informacijski svet, a kakorkoli se oziram na iztekajoče se leto, mi pogled vedno znova obstane pri Googlu, zlasti njegovih novih projektih, kot so Google Earth, Scholar, Print, Book, Gmail ... Na slednjem se mi, recimo, velikost e-poštnega predalčka veča hitreje, kakor mi ga uspe zapolniti, in trenutno je števec pri 2,6 gigabajta.

Nekateri sicer v ozadju vse te čudovite brezplačne ponudbe vidijo le prefinjeno kapitalistično zaroto, s katero poskušata Page & Brin zavladati spletu, a to je po mojem skromnem mnenju le strah, ki je znotraj votel, zunaj pa ga (skoraj) nič ni. Seveda mi je kristalno jasno, da brezplačnega kosila ni, a dokler se mi bo cena, kakršnakoli že je, zdela sprejemljiva, jo bom pač plačeval. In zaenkrat je tistih nekaj nevsiljivih reklam povsem sprejemljiva cena za vse dobrote, ki jih dobim pri Googlu.

Največje razočaranje leta so zapleti okoli naslednjega rodu laserskih plošč. Nestrpno namreč že pričakujem plošče, na katere bom lahko posnel nekaj deset gigabajtov in tako razbremenil vedno premajhen disk, predvsem pa, na katere bo tako elegantno snemati, da bom to tudi zares redno počel, delal varnostno kopijo vseh podatkov z diska.

Žal velikih izdelovalcev pretekle vojne zapisov očitno niso ničesar naučile in vsi poskusi, da bi dosegli kompromis in vsaj v zadnjem trenutku poenotili standard, so letos dokončno propadli. Posledica tega je to, da lahko plošče HD-DVD in Blu-ray še vedno občudujemo samo na sejmih računalništva in zabavne elektronike. Ali pa so morda Sony, Philips, Toshiba in drugi medtem modro ugotovili, da so modrolaserske plošče zaradi holografskih zapisov, ki naj bi bili že v nekaj letih zreli za trg, pravzaprav že zastarele, in se z njimi ne trudijo prav zelo? Če je tako, lahko le upamo, da bomo o holografskih ploščah čez leto ali dve pisali kot o najdosežku leta in ne kot o še enem velikem razočaranju.

Uroš Mesojedec, urednik

Med tisto, kar se mi je leta 2005 vtisnilo v spomin kot zelo pozitivno, nedvomno sodi zavrnitev programskih patentov v Evropski zvezi. Pokazala je, da tukajšnji politiki še premorejo nekaj odgovornosti, hkrati pa nazorno ponazorila, kakšno moč daje civilnim organizacijam svetovni splet.

Druga zame zelo pomembna novica pa je bila objava osmega rodu podatkovnega strežnika PostgreSQL, ki je dovolj zmogljiva za vse večji del podatkovno zahtevnih programov, domorodno podprta tudi v Oknih in popolnoma brezplačna. To je v času, ko je prihodnost MySQL nadvse negotova, zelo pomembno.

Širokopasovni priključki v internet postajajo nekaj vsakdanjega in bodo naposled povzročili prenovo računalniškega namizja in verjetno tudi zlom škodljivih monopolov. Tudi pri nas. T2 je že pošteno zamajal velikana. Stranska posledica je tudi razmah VoIP.

MacOX X je tudi javno sprejel procesorje Intel. Čeprav mi je žal za dobro strojno podlago RISC, se veselim dne, ko bo na isti napravi brez večjih upočasnitev mogoče poganjati Okna, Linux in Mac OS X.

K negativnim dogodkom iztekajočega se leta pa prištevam združitev podjetij Adobe in Macromedia; to je bila za uporabnike precej slaba novica. Namesto konkurenčnega boja bomo zdaj deležni zgolj prenovljenih izdelkov enega ponudnika, katerega posamezni izdelki so že občutne žrtve "featuritisa" (prenapihnjenosti).

Razočaranje je domači (ne)razvoj brezžičnih omrežij. Medtem ko po svetu postavljajo omrežja WiMax, ponekod celo brezplačna, se pri nas ne zgodi nič. No, zgodilo se je to, da so dovoljenje za WiMax enemu ponudniku celo vzeli. Pa tako malo bi bilo treba za majceno Slovenijo.

Nadaljuje se tudi drobljenje trga prenosnih naprav s pametnimi telefoni, ročnimi računalniki, tabličnimi PCji, "črnim ribezom" in celo vse pametnejšimi iPodi. Motorola ROKR? Lepo prosim! Kje je pogum za resnično konvergenčno napravo, ki bi med uporabniki nedvomno požela velikanski uspeh?

Matic Zupančič

V prestolnici Gorenjske, Kranju, je spomladi završalo, ko se je podjetje, ki je bilo do takrat znano le po razkopavanju ulic in urejanju kanalizacije, resno lotilo telekomunikacijske infrastrukture. Optična vlakna so tako za Gorenjce kot prve v Sloveniji postala skorajda oprijemljiva resničnost. Predvsem mladina je na forumih mrzlično začela preračunavati hitrosti "doljemanja" in "gordajanja" v omrežjih BitTorrent. Tudi odgovornim informatikom v kranjskih podjetjih, ki si ne morejo privoščiti dragih najetih vodov, se je verjetno višal krvni tlak ob mamljivih govoricah, ki so zaokrožile od ust do ust: do 100 mb/s za gospodinjstva in do 1 gb/s za podjetja. Preveč mamljivo, da bi ostal ravnodušen še tako hud pesimist. O cenah ni nihče vedel nič konkretnega, razumljivo.

Do tu je bilo vse kot v pravljici, naprej pa nič več. Že med gradnjo optičnega omrežja so namreč občinski svetniki menili, da je Gratel premalo prispeval v občinski mošnjiček. Taka poročila s sej sveta so precej načela upe bodočih uporabnikov, vendar se je kopanje jaškov in polaganje cevi nadaljevalo.

Meseci so tekli, roki (za priklop prvih uporabnikov), o katerih se je šušljalo, konkretno pa se o njih ni nikoli vedelo nič, pa so se vedno bolj odmikali. Konec novembra, ko oddajam ta prispevek, na neko minimalno dogajanje in na zelo aktualnega ponudnika internetnih storitev T2 spominjajo le jaški z emblemom podjetja, raztreseni po vsem mestu, Halcomovi kombiji, v katerih se prevažajo možakarji, ki naj bi dokončali optično omrežje, in zdaj že kar malce šaljiv izvesek Optika, ki na kraju optičnega vozlišča še vedno priča o tem, čemu je prej služil lokal.

Ob milijardah tolarjev, ki naj bi jih Gratel vložil v izgradnjo sekundarnega optičnega omrežja v Kranju, pa še vedno tli upanje, da bomo Kranjčani nekoč, upajmo da leta 2006, dočakali informacijsko avtocesto 21. stoletja. Upanje umira zadnje.

Grega Šimenc

Na trgu brezžičnih omrežij Wi-Fi leta 2005 nismo bili priča velikim tehnološkim spremembam glede na leto prej. Nedvomno pa se še vedno veča prodaja teh izdelkov, tudi pri nas. To gre pripisati predvsem občutnemu znižanju cen izdelkov za rabo doma, saj so najcenejši brezžični usmerjevalniki na voljo že za manj kot 15.000 tolarjev.

Predstavljene tehnološke novosti so bile osredotočene predvsem na tehnologijo MIMO in nekatere načine pohitritve prenosa podatkov, ki jih bo prinesel nastajajoči standard 802.11n. Razvoj tega pa se je (po pričakovanju) zavlekel, saj lahko dokončno različico pričakujemo šele v drugi polovici leta 2006 in ne konec leta 2005, kot so napovedovali še v začetku preteklega leta.

Preteklo leto pa smo dočakali pomemben varnostni standard 802.11i ali WPA2, ki v kombinaciji z varnimi tuneli, šifriranimi z IPSec, predstavlja danes neprekosljivo stopnjo zaščite brezžičnega prenosa podatkov v omrežjih Wi-Fi.

Tudi minulo leto se je še naprej večala priljubljenost prenosnikov. Zasluga za to gre še vedno (predvsem) naboru Centrino, ki je leta 2005 doživel manjšo tehnološko osvežitev. V drugi polovici 2005 pa se je (končno!) pojavila tudi konkurenca v obliki varčnega procesorja AMD Turion64. Ta je tako po zmogljivostih kot tudi po varčnosti povsem primerljiv z Intelovim procesorjem Pentium M. Že tako bogata paleta poceni, a zmogljivih prenosnikov na trgu je s tem postala še obširnejša, to pa je nesporno blagodejno vplivalo na cene.

Leto 2005 je v Slovenijo pripeljalo tudi prvo t. i. mestno omrežje (MAN - Metropolitan Area Network), zasnovano na optični tehnologiji. Podjetje Gratel je namreč med letom v Kranju položilo sekundarno kabelsko kanalizacijo, po kateri so napeljali optične vodnike. Z njimi so povezali večino poslovnih in stanovanjskih objektov v mestu. Tehnologija z zanimivim imenom FTTH (Fibre To The Home) bo tako predvidoma že v začetku leta 2006 omogočala dostop do interneta in drugih storitev (VoIP, IP TV, VoD) z visokimi hitrostmi prenosa (100 in tudi več Mb/s) po razmeroma ugodnih cenah.

Aljoša Jerman Blažič

Leto 2005 je med drugim zaznamoval preporod internetne telefonije. Ne samo, da je spet (in dokončno?) oživelo telefoniranje prek računalnika, v Sloveniji smo dobili tudi prvega ponudnika internetne telefonije.

Če smo iskreni, Skype in podobno programje ni nikakršna novost. Je pa res, da je Skypu uspelo doseči tisto, kar drugim ni - ne ravno zanemarljiv krog uporabnikov ob minimalnih vložkih. Razlog? Ne gre za prijazen in predvsem brezplačen vmesnik. Niti za dokaj solidno kakovost storitev. Gre za tehnološki premik, ki smo ga pri nas prav tako doživeli v letošnjem letu, za popoln razcvet širokopasovnega dostopa, saj so se največjemu ponudniki pridružili alternativni (celo z nadstandardnimi prenosi). To je omogočilo med drugim tudi uporabo glasovnih storitev, ki naj bi pri nas lahko segle že k vsakemu drugemu uporabniku.

Gre za zaton klasične telefonije? Niti ne. Telekom ponuja nabor storitev po občutno znižanem ceniku (zastonjski klici...). Tem internetna telefonija po kakovosti še vedno ne more (in še nekaj časa ne bo mogla) konkurirati. Gre pa vsekakor za zanimivo in cenovno (zelo) ugodno alternativno metodo, ki bo še pošteno pretresla telekomunikacijski trg in storitve in vplivala na njihovo preoblikovanje. Poleg tega je VoIP posegel tudi na nižjo raven in si lahko letos v prosti prodaji omislimo internetni telefon z neposrednim priklopom v omrežje ali pa kar ethernetni vmesnik za naprave PSTN.

Drugo omembe vredno področje je razvoj elektronskega poslovanja, ki mu v Sloveniji posvečajo vedno večjo pozornost. Ne samo, da je javna uprava (poleg že znane e-dohodnine) uvedla nekatere poenostavitve upravnih postopkov (projekt VEM na primer), iste postopke je zapeljala tudi v elektronsko obliko (e-VEM). Gospodarstvo ni sedelo križem rok, tako da e-fakturiranje ni več eksotična oblika poslovanja med podjetji. Sistemi za izmenjavo poslovnih sporočil v elektronski obliki so letos rasli kot gobe po dežju. Enako kot VoIP so sicer zgolj reanimirali že več deset let uveljavljene (a pri nas slabo znane oziroma slabo razumljene) koncepte. Vendar pa so sistemi za izmenjavo dokumentov vendarle določen mejnik. Izmenjava elektronskih poslovnih sporočil je od letos bliže predvsem krogu majhnih in srednje velikih podjetij, ki si s preprostim programom odprejo vrata v svet elektronskega poslovanja. Prvi na seznamu so bili sicer e-računi, a tudi to je nekaj.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki