Delo od doma, ki je med pandemijo novega koronavirusa prvič res zaživelo, ima številne prednosti tako za delodajalca kot delojemalca, a hkrati odpira vrsto vprašanj, na katera v prej butičnem načinu službovanja nismo bili pripravljeni. V prvi vrsti je varnost pri delu od doma.
Na glasbi, filmih, televizijskih nadaljevankah, fotografijah in video posnetkih, ki jih hranimo v računalniku, se nabira digitalni prah. Ob vseh pretočnih storitvah preprosto nimamo več časa zanje. Urejenost ponudbe spletnih videotek je preveč mamljiva. Če bi lastno zbirko lahko uredili na enak način in do nje dostopali kjerkoli in s čimerkoli, bi bila povsem druga pesem. Odgovor na naše prošnje sliši na ime Plex.
Naročniške storitve, ki za prgišče evrov mesečno ponujajo legalen dostop do filmov, nadaljevank, glasbe, knjig, iger in še česa, so bile v zadnjih letih zaslužne za upad piratstva. Iz leta v leto smo brali poročila ter občudovali grafe, ki so vsakič vsebovali manj nakradene robe. Zdelo se je, da so digitalni Črnobradci obsojeni na propad. A glej ga zlomka, najnovejša analiza kaže ravno nasprotno, piratstvo se je v preteklem letu celo povečalo.
Google je svojo pot začel s spletnim iskalnikom, ki je hitro postal sinonim za spletno pohajkovanje. Nadaljeval je z odjemalcem spletne pošte, oblačno shrambo, s povezanimi pisarniškimi programi, z mobilnim operacijskim sistemom in še bi lahko naštevali. Vse, česar se spletni velikan dotakne, pozlati. Tako bržkone misli slehernik, dokler ne ugleda dolgega seznama storitev, ki so jih pri Googlu doslej ukinili.
V času, ko splet iz manj veselih razlogov doživlja novo pomlad, smo si vzeli čas in analizirali obisk naših osrednjih spletišč, revij Monitor in Mladina. Poleg dejstva, da je novi koronavirus blagodejno vplival na številčnost vsakodnevnih spletnih vandrovcev, smo izvedeli še marsikatero zanimivo stvar, za katero bi bil greh, če je ne bi delili s svetom.
Letošnja praznična nakupovalna sezona bo prinesla novo generacijo igralnih konzol, ki bodo v dnevni sobi omogočale igranje do zdaj nevidenih naslovov. Ker je množična posvojitev za zdaj neobstoječih naprav še daleč, otroci in mladina pa bi igrali zdaj in takoj, smo preverili, kaj poleg računalnika še obstaja na hitro rastočem trgu digitalne zabave.
Internet je tri desetletja stara (komercialna) dobrina, brez katere si ne predstavljamo več normalnega življenja. Postal je tako pomemben, da ga mnogi štejejo za človekovo pravico. Žal je na svetu vse preveč držav, ki se na te pravice požvižgajo.
Google je sinonim za kakovostne, preproste in brezplačne programske izdelke ter storitve, ki jih uporablja tako rekoč ves planet. Naša življenja so prepletena z Googlom, čeprav vemo, da takšna navezanost ni dobra. Vsi smo seznanjeni s spornimi praksami spletnega velikana, šibko varnostno politiko in z večno željo po nadzoru naših podatkov, a nas našteto ne odvrne od vsakodnevnega vračanja k škodljivi razvadi. Kot pri odvajanju od alkohola, sladkorja, nikotina in drugih nezdravih snovi, je uspeh odvisen od volje in dobrega vodenja.
Googlove storitve je težko opustiti. Čeprav nam brisanje podatkov in računa spletni velikan ponudi na pladnju, se težava pojavi pri iskanju ustreznih nadomestkov. Google se očitno zaveda svoje kakovosti in vpetosti v naša življenja. Misija je težka, a ne nemogoča.
Pisarniški programi so nepogrešljiv del obvezne opreme računalnikov, tablic in celo pametnih telefonov. Čeprav je dolgo veljalo, da je edina prava Pisarna plod velikana, ki sliši na ime Microsoft, je na trgu poleg zbirke Office precej dostojnih tekmic, ki zadovoljivo obvladajo dokumente, preglednice in predstavitve, da zadostijo potrebam večine uporabnikov. Izbire je iz leta v leto več, odločitev pa zato vedno težja.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
