Uvodnik - Vsi mi smo hibridi
Človek že vso svojo zgodovino dokazuje, da je izredno prilagodljivo bitje. Prav zaradi svoje prilagodljivosti se je obdržal na vrhu prehranjevalne verige. Darwinov nauk očitno velja. Še toliko bolj v digitalnem svetu.
Največja sprememba, ki jo je svet doživel v tem desetletju, če ne kar stoletju, je vsekakor zaprtje držav, gospodarstev, mest, občin in podjetij ob pandemiji koronavirusa. Doživeli in preživeli smo prisilno izolacijo. Vse se je spremenilo. Še celo delali in izobraževali smo se na daljavo, čeprav so pred tem le redki menili, da je to sploh mogoče. In ker je bila to skoraj naša edina možnost, smo jo seveda zgrabili in uresničili. Zdi se, da smo jo celo ponotranjili. Marsikateri zaposleni se po pandemiji ni želel več vrniti na delovno mesto, v pisarno. Nekatera podjetja so tem zaposlenim grozila z odpovedjo delovnega razmerja, redka med njimi so grožnje tudi uresničila. A v praksi ni videti, da bi se ljudje zaradi tega pretirano razburjali. Očitno je danes najti drugo delo bistveno lažje kot nekoč. Če prek interneta naročamo vse živo, zakaj si torej ne bi naklikali še (nove) službe?!
Vse bolj sem prepričan, da bo delo na daljavo zaznamovalo to desetletje in prihodnja. Pri čemer ne sodim zgolj po sebi, jaz na daljavo delam že skoraj dve desetletji, temveč iz opažanj v bližnji in daljni okolici. Celo v relativno rigidnih okoljih, kot so mednarodne korporacije, vedno manj nasprotujejo delu od doma. Vodje se ne razburjajo več nad mankom (stalnega) nadzora. Pod črto je oziroma bi moralo biti pomembno le to, da je delo pravočasno in kakovostno opravljeno.
Eno je jasno, v zgolj par letih se je delo za vedno spremenilo. Vedno manj je povezano s samo lokacijo, vsaj v primerih, ko lahko zaposleni delo opravlja od doma oziroma na daljavo. V ospredje tako stopa potencial posameznika. In to bodo morali ponotranjiti tako direktorji podjetij kot tudi kadroviki. Ti bodo morali biti bolj pozorni na želje in zahteve delavcev po delu na daljavo – nekaterim to ustreza, drugim (sploh) ne. Oblikovati bodo morali nove profile za iskanje ustreznih talentov. V bistvu se bo za kadrovike še največ stvari spremenilo.
V študiji podjetja Accenture so zaposleni jasno izrazili svoje mnenje oziroma delodajalcem poslali jasno sporočilo: 83 odstotkov vprašanih meni, da je optimalna ureditev sodobnih poslovnih okolij hibridno delo – nekaj v pisarni/podjetju, nekaj na daljavo (od doma). Ljudje smo že med pandemijo dokazali, da smo lahko produktivni v vsakem okolju, če ga le znamo ustrezno prilagoditi.
A prilagodljivosti in produktivnosti bi morali dodati še en kazalnik – zdravje. Prvi dve ne smeta negativno vplivati na zdravje posameznika. S tem se bodo strokovnjaki v prihodnje vsekakor še ubadali. Tretjina zaposlenih po svetu danes pri svojem delu (v podjetju ali na daljavo) občuti frustracije in stres, kar seveda slabo deluje na njihovo zdravstveno sliko. Takšni zaposleni so nezadovoljni in nagnjeni k boleznim (in bolniškim odsotnostim).
Za konec pa ena najzanimivejših ugotovitev omenjene raziskave: najbolj zdravi in produktivni zaposleni niso bili posamezniki brez negativnih dejavnikov stresa na delovnem mestu, temveč tisti, ki so najbolj pozitivno ocenili dostop do virov (orodij in podatkov), ki jih potrebujejo za opravljanje svojega dela. To pa je že tema za novo debato ...
