Procesorji: Kaj še sodi zraven?

Procesorji so na osnovni plošči, ki je temeljni kamen vsakega računalniškega sistema, povezani z veznim naborom, ki je zadolžen za povezovanje in upravljanje vseh v računalnik vgrajenih komponent. Skladno s procesorji izdelovalci razvijajo tudi sistemske nabore in jim dodajajo vedno nove funkcionalnosti (podpora pomnilniku, diskom, večkanalnemu zvoku, nekateri vsebujejo celo lastne grafične rešitve ...).

Na tokratnem preizkusu smo se osredotočili predvsem na vezne nabore glavnih izdelovalcev procesorjev, torej AMD in Intela, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. Na tem področju je pomembna še Nvidia, rešitev izdelovalcev VIA Technologies in SiS, ki sta v preteklosti pridno skrbela predvsem za najnižji tržni segment, torej najcenejše računalnike, pa (skorajda) ni več zaslediti.

AMD 790FX (AM2+, AM3; Phenom)

AMD je uspelo obdržati čipovje 790FX (severni most) v dveh generacijah. To je obenem povsem logično, saj so se pri tem izdelovalcu pomnilniški krmilniki že zdavnaj preselili v procesorsko sredico in ima tako sistemski nabor bistveno manj dela.

Našo testno platformo za procesorje s podnožjem AM3 je tokrat zastopala osnovna plošča Gigabyte MA790FXT-UD5P, ki ima veliko skupnega s predhodnicami na podnožju AM2+, od katerih jo ločijo le štiri reže za pomnilnik DDR3. Tudi južni most, ki sliši na ime SB750, je že dobro znana rešitev, zato ni presenečenj v delovanju.

Grafičnim karticam strežeta dve hitri reži PCI Express x16 2.0, ki znata AMDjeve kartice z grafičnimi procesorji Radeon tudi povezati s tehnologijo CrossFireX in tako iz njih iztisniti kar največ moči. Da vodilo pri tem ni ozko grlo, poskrbi nova različica HyperTransport 3.0, ki učinkovito prenaša ničle in enice med veznim naborom in drugimi komponentami. Skrb nad slednjimi prevzema južni most SB750, ki streže do desetim priključkom USB, šestim vmesnikom SATA2 za diskovje in optične pogone (Gigabyte je temu dodal še dodaten krmilnik JMicron, ki omogoča priklop še dodatnih štirih naprav SATA). Podprta je tudi kakovostna zvočna podoba, ki jo na večini osnovnih plošč zastopa eden izmed zadnjih Realtekovih zvočnih procesorjev s podporo prostorskemu zvoku.

AMDjeva tehnologija Cool'nQuiet ni nobena novost, vendar še vedno pridno skrbi za manjšanje računov za elektriko in procesorje v stanju neobremenitve pridno zavira ter jim niža napetost in delovni takt. V AMDju so novim procesorjem namenili tehnologijo OverDrive, ki ob pomoči preprostega, a nadvse učinkovitega istoimenskega orodja omogoča nastavljanje vseh ključnih parametrov - neposredno iz operacijskega sistema. Še posebej dobro se obnese z večjedrniki, kjer omogoča prilagajanje nastavitev vsakemu jedru posebej.

Gigabyte MA790FXT-UD5P

AMD 790GX (AM2+; Sempron, Athlon)

Pri preizkusu AMDjevih procesorjev na podnožju AM2 smo uporabili ASUSovo ploščo M4A78-E, na kateri je domoval sistemski nabor AMD 790GX. Gre za vezni čip, soroden modelu AMD 790FX, le da ta gosti še integrirano grafično rešitev AMD Radeon HD 3300. Gre za ta hip najhitrejšo integrirano grafično rešitev, ki bo všeč predvsem manj zahtevnim uporabnikom, saj bodo pri nakupu osnovne plošče s tem čipovjem lahko odmislili izdatek za grafično kartico, prihranek pa namenili nakupu drugih komponent, denimo večje količine pomnilnika ali diska z večjo zmogljivostjo.

Asus M4A78-E

Intel X48 Express (S775; Celeron, Core 2 Duo, Core 2 Quad)

Floti procesorjev na podnožju Socket 775 je zvesto služila osnovna plošča ASUS Rampage Formula, ki predstavlja bržkone eno najboljših plošč za to platformo. Grajena je na sistemskem naboru Intel X48 Express. X48 predstavlja najvišji razred čipovij za procesorje na podnožju Socket 775, zato bomo v računalnikih večkrat našli njegove cenejše, a ne bistveno počasnejše brate P45, P43 in druge. Za potrebe preizkusa smo se namreč, logično, odločili za najboljšega, kljub temu da so razlike, kot že rečeno, razmeroma majhne. Plošča sodeluje s pomnilniki vrste DDR2 in podpira tudi njihove največje delovne frekvence (do 1600 MHz, z navijanjem tudi več), pomnilniški krmilnik pa je integriran v severni most, ki se na ta račun tudi močno segreva.

Severni most X48 je zadolžen tudi za komunikacijo z grafično kartico (ali dvema), v ta namen rabi 32-linijska povezava. To pomeni, da plošča lahko polno izkoristi dve grafični kartici PCI Express x16. Čipovje X48 tudi uradno podpira Intelove procesorje s takti zunanjega vodila (FSB) do 1600 MHz, njeni okrnjeni derivati pa ne (vsaj ne uradno).

Najšibkejši del te sestave je 2 GB/s povezava z južnim mostom ICH9(R), a bo tudi ta kos vsem nalogam, če je le ne bo uporabnik maksimalno založil s komponentami. Omenjeni južni most namreč lahko streže do 12 vmesnikom USB, šestim priključkom SATA za diske in optične pogone, zvočni rešitvi, gigabitni omrežni kartici ter več režam PCI Express x4 ali x1 in vanje vgrajenim napravam (njihovo število je odvisno od posameznega izdelovalca plošče).

Čipovje X48 je staro že dobro leto dni, a še vedno zgledno opravlja svoje naloge in s svojimi šibkejšimi že omenjenimi izvedbami (te imajo še več zaslug) dosega glavni delež prodaje osnovnih plošč v segmentu računalnikov za domače uporabnike.

Asus Rampage Formula

Intel X58 Express (S1366; Core i7)

Procesorji Core i7 uporabljajo povsem nov vmesnik za povezavo s severnim mostom, zato seveda potrebujejo tudi novo čipovje. Intel je prvi generaciji teh procesorjev namenil vezni nabor Intel X58 Express, ki je namenjen predvsem najzahtevnejšim uporabnikom in računalniškim navdušencem, kar je po svoje povsem logična odločitev, saj so tudi procesorji Core i7 med najdražjimi na cenikih računalniških trgovin (najdražji na tokratnem preizkusu je celo presegal ceno tisoč evrov).

Kljub temu pa je Intel X58 Express precej poenostavljeno čipovje v primerjavi s predhodnikoma (X38 in X48). Za to je najbolj zaslužen premik pomnilniškega krmilnika v sam procesor, saj zdaj severni most veznega nabora streže le še komunikaciji z grafičnim vodilom PCI Express 2.0. Čipovje je ohranilo tradicionalno sestavo iz dveh čipov. V severni most vgrajeni vmesnik QPI s prepustnostjo 25,6 GB/s skrbi za povezavo s procesorjem ter grafiko in drugimi priklopljenimi komponentami, ki so povezane v južni most ICH10(R).

Južni most čipovja X58 Express je sestavljen iz čipa ICH10(R), ki je že stari znanec (sparjen je bil že s čipovjem P45). Nanj je moč obesiti (odvisno od implementacije s strani izdelovalca osnovne plošče) do 12 vmesnikov USB 2.0 ter šest vtičnikov SATA2 s podporo poljem RAID; vgrajena je gigabitna omrežna kartica in avdio vmesnik visoke ločljivosti. Dodatno ICH10 podpira še šest linij PCI Express in klasično vodilo PCI. Na ploščah premijskega razreda bomo zato nedvomno videvali tudi priključke eSATA, FireWire 800 in podobne.

Intel DX58SO

V Intelu so se tokrat res potrudili z izvedbo grafičnega vodila PCI Express 2.0 v severni most. Izdelovalcem osnovnih plošč je tako na voljo kar 36 linij, ki jih lahko povežejo v poljubne grafične kombinacije 1 x 16, 2 x 16, 1 x 16 + 2 x 8 (za plošče s po tremi polnimi režami PCI Express) ali celo 4 x 8, torej podpirajo sobivanje do štirih grafičnih kartic. Za nameček na tem naboru temelječe osnovne plošče podpirajo združevanje kartic po tehnologijah ATI CrossFire in Nvidia SLI. To je Intelu prineslo veliko prednost v očeh uporabnikov - zdaj imajo na voljo grafično neodvisno platformo visokih zmogljivosti. Manjši minus velja zapisati le ceni teh plošč, ki bo predvsem zaradi certifikata SLI dražja od konkurenčnih rešitev, a to uporabnikov, ki za kombinacijo plošče in procesorja odštejejo pol ali celega tisočaka in več, v navezi z grafičnimi karticami pa "krepko več kot jurja", ne bo pretirano motilo.

Dejstvo, da je vezni nabor zaradi odsotnosti pomnilniškega krmilnika močno olajšan, se pozna pri manjšem segrevanju. Se je pa zato slabše odrezal drugi del sistemskega nabora. Na preizkušeni Intelovi plošči je bilo južno čipovje hlajeno s pasivnim hladilnikom, ki pa ima po našem mnenju skoraj preveč dela, saj je med izvajanjem zahtevnih preizkusov postajal izredno vroč. Sicer pa verjamemo, da bodo drugi izdelovalci osnovnih plošč, še posebej modelov, namenjenih navijalcem sistemov, poskrbeli za bistveno boljše odvajanje toplote.

Naša testna plošča Intel DX58SO se je odlikovala še po eno posebnosti. Vgrajene je imela le štiri pomnilniške reže. To pomeni, da smo jo lahko opremili z največ 8 GB pomnilnika DDR3, medtem ko lahko upravičeno pričakujemo, da bo večina drugih izdelovalcev posegla po dizajnu s šestimi pomnilniškimi režami, ki bodo dovoljevale višjo skupno zmogljivost pomnilnika - do 12 gigabajtov (za omenjeni nabor je največja vrednost podprtega pomnilnika 24 GB). Seveda bodo morali ob tem poskrbeti tudi za ustrezno prilagoditev napajalnega dela, saj šest pomnilniških modulov zahteva kar lepo število vatov električne energije (še posebej, ker ponavadi zahtevajo dvig delovne napetosti nad nazivno v prid zanesljivejšemu delovanju). Intelova nova plošča lepo kaže, da je opravila s staro dediščino, saj na njej ne bomo našli serijskih in paralelnih vrat, priključka za disketni pogon, tudi napravam s paralelnim vmesnikom ATA je brez ustreznih prilagojevalnikov odklenkalo. Razvoj gre pač naprej in nekatere stvari dejansko sodijo v zgodovino.