Nikonov D5500 se uvršča v sredino zrcalnorefleksnih fotoaparatov, namenjenih amaterskim fotografom, torej aparatov, ki uporabljajo manjše tipalo od klasičnega Leica formata. Nad njim je po zmogljivostih (in ceni) model D7200, pod njim pa D3200 (ravno v teh dneh prihaja tudi njegov naslednik).
HP pri nas ponuja za vsak računalnik kar širok izbor konfiguracij – navzven enak računalnik lahko dobimo z veliko različnimi procesorji, grafičnimi karticami, pogoni itd. To velja tudi za preizkušenega ProBook 470 G2. Testirani model sodi med najbolj opremljene prenosnike s to oznako, na hitro je izredno podoben modelu ProBook 470, ki smo ga preizkusili pred nekaj meseci.
Ko smo lani preizkusili Lenovov ultratanek poslovni prenosnik Thinkpad X1 Carbon, smo bili nad njim načelno navdušeni, najbolj nas je pravzaprav razočarala tipkovnica. V imenu preprostosti, oblikovanja ali česarkoli že so uvedli kup nesmislov, od združevanja nekaterih tipk do zniževanja za celo vrstico tipk Fn. Nad tem smo se pritoževali vsi preizkuševalci in nemalo uporabnikov.
Pri Monitorju so med pogostejšimi preizkusi prenosnih računalnikov. Poleg nenehnih preizkusov opravljamo tudi večje, kjer se lotimo enega izmed segmentov – recimo cenejših, večjih, lažjih itd. Pri tem pa imamo vseeno kar pogosto težave s tem, kateri prenosnik svetovati nekemu uporabniku oziroma bralcu.
Med vsemi napravami, ki jih preizkušamo, se laserski tiskalniki najpočasneje menjavajo. Tehnologija se v osnovi že dvajset let ni zares spremenila, s časom se je le postopoma izboljševala in cenila. Tako se današnji modeli po osrednjih lastnostih praktično ne ločijo od tistih, ki smo jih preizkusili pred petimi, desetimi ali celo več leti. So pa cenejši, tudi cene izpisov so nekoliko nižje, ohišja so se nekoliko zmanjšala, vedno ceneje dobimo kakšno funkcionalnost več.
Xerox je bil pred leti znan predvsem po velikih tiskalnikih, namenjenih večjim pisarnam, in po kopirnih strojih. V zadnjih letih so ponudbo razširili predvsem v nižjem cenovnem razredu, zdaj ponujajo tudi veliko cenejših naprav, namenjenih domačim uporabnikom, tudi domačim podjetnikom in manjšim pisarnam oziroma delovnim skupinam. Predvsem slednjim je namenjen tudi tokrat preizkušeni Phaser 3320dni. Gre za večjega brata laserskih tiskalnikov, ki smo jih sicer preizkusili med cenejšimi črno-belimi laserskimi napravami, je pa nekoliko dražji od modelov, ki smo jih uvrstili na omenjeni preizkus.
HPjev novi LaserJet MFP M127fw je osnovni črno-beli laserski večopravilni tiskalnik, ki se poleg črno-belega tiska spozna še na kopiranje, optično branje (v barvah) in celo na faks. Ponuja alternativo brizgalnim tiskalnikom za tiste, ki želijo napravo vse-v-enem, a tiskajo nekoliko več in bi torej pri brizgalnih tiskalnikih prehitro menjavali barvilo. Laserski modeli imajo sicer tudi nekoliko daljšo življenjsko dobo ter višjo največjo priporočeno zmogljivost na mesec, čeprav je na tem področju MFP M127fw med slabšimi, saj je največja priporočena zmogljivost le 8000 listov na mesec. To se morda sliši veliko, a samostojni laserski tiskalniki v tem cenovnem razredu ponujajo vsaj še enkrat toliko. V praksi naj bi torej komponente zdržale dlje kot pri brizgalnem modelu, a manj kot pri samostojnem laserskem tiskalniku.
Nova HPjeva naprava, LaserJet Pro MFP M225dw, je večja sorodnica preizkušene M127fw. Nekoliko je višja, predvsem zaradi samodejnega podajalnika papirja, namenjena pa je tudi kopiranju, optičnemu branju in pošiljanju faksov. Spodaj je pladenj za papir, nanj lahko položimo 250 listov, torej polovico standardnega paketa, čez liste pa postavimo enostaven prozoren pokrov, ki jih bo obvaroval prahu. Kot pri cenejši napravi M127fw je tudi tu na voljo ločen podajalnik, ki drži do deset listov (recimo za ločen tisk nalepk ali česa podobnega), samodejni podajalnik je hkrati kos do 35 listom.
V naših računalniških trgovinah imajo pri HPju po širini izbora vsekakor primat, saj ponujajo daleč največ različnih prenosnikov in sestav. Izbira je še posebej široka v nizkem in srednjem cenovnem rangu, kjer ponujajo veliko različnih modelov, pri teh pa tudi kup različic pri izboru procesorjev, diskov in vsega drugega. Tokrat smo dobili na preizkus model ProBook 455, konkretno z vgrajenim AMDjevim procesorjem in naloženim Windows 8.1 v 64-bitni različici.
V zadnjih letih smo dobili v laboratorij že kup različnih prenosnikov, ki so se tako ali drugače želeli vsaj občasno obnašati tudi kot tablice. Nekateri ob pomoči različnih tečajev, ki omogočajo, da se tipkovnico obrne naokoli, denimo Lenovo Yoga Pro 3, ki smo ga preizkusili pred pol leta. Drugi so bolj podobni tablicam, ki jim je bila dodana tipkovnica. To je pred leti začel Asus s svojimi napravami Transformer. To so bile v osnovi tablice s procesorji ARM in sistemom Android. Tokrat preizkušeni Transformer Book T300 Chi pa prihaja z druge strani – čeprav lahko ločimo zaslon od tipkovnice, gre po duhu najprej za prenosnik, šele nato za tablico.
