V ostrem, ledenem finskem vetru, s temperaturami krepko pod lediščem, ko nihče ne želi zapustiti topline svojega doma, kuhanje pa je zadnja stvar, ki bi se je lotil po napornem delovnem dnevu, se je rodila ideja, da bi lahko vsakdo z nekaj kliki naročil hrano iz svoje najljubše lokalne restavracije, ki prej nikoli ni ponujala dostave, in jo prejel pravočasno, vročo in z nasmehom. To je zgodba o podjetju Wolt.
Proxmox Virtual Environment (pogosto le Proxmox ali PVE) je trenutno ena najbolj priljubljenih odprtokodnih platform za virtualizacijo na svetu. Po Broadcomovem prevzemu VMwara in drastičnem dvigu cen so sistemski administratorji manjših podjetij začeli iskati nove rešitve. Najboljšo so našli v naši soseščini.
Ustvarjanje lastne igralne konzole iz odsluženega prenosnika je projekt, ki združuje nostalgijo po stari strojni opremi s sodobno tehnološko praktičnostjo. Predstavljamo Steam Machine!
Zgodba podjetja iRobot ni le kronika robotskih sesalnikov na kolesih, je epska pripoved o viziji, ki je prehitela svoj čas, o bitki z globalno konkurenco in trenutku, ko so tržni regulatorji nevede zapečatili usodo ameriške ikone inovacij.
Vesolje Zvezdnih stez že skoraj 60 let ponuja ljubiteljem vizijo prihodnosti, ki temelji na globokem raziskovanju domišljije, iskanju novih civilizacij in pogumnem podajanju tja, kamor še ni stopila nobena človeška noga. Od prve epizode leta 1966 nas serija uči, da je vesolje polno tehnoloških čudes, ki niso le vizualni spektakel, temveč so morda celo neposredno vplivala na resnični znanstveni razvoj, odkritja in izume naše dobe.
V zadnjih letih se je splet napolnil z vsebinami, ki jih je vedno težje ločiti od človeških. Umetni so besedila, fotografije, celo videoposnetki in glasovi. Z generativnimi modeli je mogoče zelo hitro ustvariti prepričljivo novico, oglas, dokazni posnetek ali mnenje, ki ga ljudje nato delijo naprej. Dobra novica je, da se večina ponaredkov še vedno razkrije pri majhnih, praktičnih podrobnostih. Še boljša pa je, da lahko z nekaj vaje in nekaj orodji tveganje, da nasedemo, precej zmanjšamo.
Ko danes odpremo Gmail, se nam zdi skoraj samoumevno, da bomo v hipu našli sporočilo izpred let, da nam ne bo treba razmišljati o mapah, ker imamo oznake, in da bo poštni nabiralnik nekakšen živ organizem, ki se zna urediti sam. Na prelomu tisočletja pa so bili odjemalci elektronske pošte precej bolj podobni pretesni omari, v katero so ljudje tlačili vse, kar je prišlo skozi vrata, in upali, da se jim nikoli ne bo treba vrniti po tisti en, prav poseben kos. Nato se je elektronske korespondence lotil Google.
Računalnik z operacijskim sistemom Windows je že od nekdaj nenavaden kompromis med dvema svetovoma: po eni strani je delovni konj, ki mora ostati stabilen in predvidljiv, po drugi pa osebni stroj, pri katerem želimo, da se vmesnik prilega rabi tako kot tipkovnica ali miška. Desetletja zato že obstaja cela podkultura programov, ki posegajo v videz in delovanje namizja, preoblikujejo gumb Start, vračajo klasični meni, izpopolnjujejo opravilno vrstico, dodajajo pripomočke in informacijske plošče, zamenjujejo ikone ter popravljajo podrobnosti, ki jih Microsoft v posameznih različicah Windows spremeni ali odstrani.
Ko danes kliknemo gumb za dodajanje izdelka v košarico, ko se zemljevid pod prstom mehko premakne in ko spletna stran skoraj neopazno preveri, ali je vpisan pravilen e-naslov, v ozadju običajno deluje JavaScript. Zdi se, kot da je bil tam od nekdaj – kot elektrika v zidu. A njegova zgodba se začne precej bolj človeško: v pisarni, kjer je dišalo po kavi ter so monitorji brneli in kjer je nekdo dobil nalogo, ki bi jo danes marsikje zavrnili kot nerealno.
Leta 2005 je imela Kitajska le dva proizvajalca baterij za električna vozila. Danes proizvede veliko večino litij-ionskih baterij na svetu. Da bi razumeli, kako je do tega preskoka prišlo, se moramo vrniti na začetek zgodbe. Zahvaljujoč sodelovanju treh znanstvenikov pred 50 leti, je nastala tehnologija, ki omogoča dolgoročno shranjevanje energije velike gostote v pametnih napravah, električnih vozilih in celo sončnih letalih. Litij-ionske baterije danes omogočajo tudi stabilizacijo energetskih omrežij, ki se zanašajo na nestabilne vire, kot sta veter in sonce.
