Procesorska giganta sta si zopet v laseh. No, ne dobesedno, a oba se spet borita za pozornost uporabnikov. Da bo letošnje poletje še za odtenek bolj vroče, bosta namreč poskrbeli novi generaciji procesorjev. Po enega izmed boljših predstavnikov iz vsakega tabora smo čez računske in grafične naloge pognali tudi v Monitorjevem laboratoriju.
AMD je svojega »civilnega« paradnega konja, osemjedrnik FX-8350, katerega osem jeder utripa z delovnim taktom štirih gigahertzev, uradno predstavil že lani, naposled pa je procesor našel pot tudi do slovenskih trgovcev in v Monitorjev laboratorij. Zverina se je dokazala z zmogljivostmi, katerih podobo je kazila le visoka poraba energije. A ob pogledu na ceno bi vendarle lahko zamižali na eno oko.
Računalniška industrija je doslej še vedno našla rešitve, kako vsaki dve leti dvakrat zmanjšati velikost tranzistorjev v čipih. Čeprav nekateri Moorovemu zakonu vseeno napovedujejo konec, je bolj verjetno, da bo zanj poskrbela kar gospodarska kriza, v katero ciklično toneta EU in ZDA, in ne fizikalne omejitve.
Že v prejšnji številki smo zapisali, da je Intel na področju telefonov v nekakšni zoni somraka, kjer ga nihče ne jemlje resno. Telefon, ki smo ga preizkusili tokrat, to trditev nekoliko relativizira, izniči pa še vedno ne.
Intel je predstavil dva nova procesorja. Na njuni embalaži se bohoti napis "Unlocked" ali, po domače, "Odklenjen", kar je pravzaprav svojevrsten fenomen. Procesorski gigant je namreč skoraj desetletje imel vse besede, povezane z navijanjem procesorjev, za bogokletne, saj naj bi to početje skrajšalo življenjsko dobo procesorjev. Preizkusili smo dva uradna "navijalca".
Šestjedrni procesorji so začeli svoj križarski pohod: po Intelu so postavili na ogled svoje mišice tudi v Advanced Micro Devices. Paketa z novima procesorjema sta na prvi pogled nadvse podobna konkurenčni Intelovi seriji Core. Dokaz, da AMD priznava primat svojemu najhujšemu konkurentu? Preverili smo.
Potrošniška družba je povsem znorela in zapravlja prek vseh razumnih meja. K sreči je omemba recesije nekatere posameznike vsaj začasno spravila k pameti, spet drugi še naprej bezljajo po trgovinah in iščejo velike, večje ter največje popuste - čeprav cene niso nizke. Ugotovili smo, da je tudi v računalništvu, kljub nizkim maržam prodajalcev, možno plačati tri, dobiti pa štiri. Jedra. Nenamerno.
Po dveh tednih z goro procesorjev gledam na procesorski svet z drugačnimi očmi. Danes pravzaprav slabega procesorja ni več, še celo enojedrnika sta me s svojo odzivnostjo presenetila, saj ju tudi Windows Vista SP1 ni spravil na kolena. Resda nista hitra, vendar sta še vedno dovolj hitra in celo hitrejša od običajnega uporabnika, da ga ne bosta zavirala pri njegovem delu ali zabavi z računalnikom. Vsi drugi procesorji pa so vsaj dvakrat boljši od njiju, nekateri tudi desetkrat, pa sem zapisal še premajhno številko.
Serijo za procesorje obremenjujočih preizkusov smo sestavili iz kar se da različnih programskih orodij, ki se ponavadi zlepa ne zadovoljijo s procesorsko močjo, oziroma je zanje te moči (vsaj v očeh izdelovalcev) vedno premalo. Procesorje smo preizkusili v grafičnih programih, igrah, 3D renderiranju in kodiranju video vsebin, prizanesli pa jim nismo niti s stiskanjem večje količine datotek.
Oboroženi z znanjem o procesorskih sredicah in sistemskih naborih ter pomnilnikom, s katerimi prvi tesno sodelujejo, si lahko ogledamo, kako se je 27 bojevnikov iz silicija, zapakiranih v oklep iz ponikljanega bakra, tokrat spopadlo z računskimi izzivi 21. stoletja.
