Pravica do zasebnosti je ena tistih vrednot in pravic, ki je vsakomur zelo pri srcu in za katero smo se, če je treba, pripravljeni tudi boriti. Za informacijsko družbo pa vedno bolj velja, da na vse mogoče načine in predvsem nenehno ogroža to našo bolj ali manj skrbno negovano pravico. Najhuje je to, da se nam je še bolj kot spretnih hekerjev, paparacov ali novic ter promocije željnih blogerjev treba bati predvsem početja držav, v katerih živimo.
Uspeha Androida ni več mogoče prezreti. Trenutno najbolj vroč sistem za mobilne naprave se seli tudi v televizijske sprejemnike, večpredstavne predvajalnike in igralne konzole. Priljubljenost je gotovo tudi posledica zelo ugodnih pogojev, pod katerimi je sistem na voljo izdelovalcem naprav, to pa gre nekaterim v nos.
V svetovnem spletu se odvija vojna brskalnikov, kot ji še nismo bili priča. Po statistiki sodeč, v zadnjem času največ uporabnikov opušča stare brskalnike in izbira Google Chrome. Zakaj?
Microsoft je skupaj s peščico drugih podjetij pravzaprav družba, ki pooseblja računalniško industrijo in računalništvo nasploh. Če odmislimo res najbolj zgodnje začetke osebnega računalništva, je z nami že tri desetletja in vselej v ospredju. Pravzaprav vsako leto na večjem številu področij. Če je bil nekoč znan po operacijskih sistemih - sprva DOS, potem Windows, ima danes prste vmes na domala vseh področjih računalništva, vse bolj pa tudi zabavne elektronike.
Stiki. imamo jih v svojih poštnih predalih v računalniku, v spletnih poštnih predalih in telefonih. Ali ne bi bilo krasno, če bi jih imeli samo na enem mestu? Lahko jih imamo! Na neki način ...
Gmailovi poštni predali so velikanski in uporabniki v njih hranimo vsa mogoča sporočila - zanimiva in manj zanimiva, pa tudi takšna, ki bi se jih morali znebiti, pa se jih zaradi lenobe in ker nas njihova hramba nič ne stane, nismo. Zato je brskanje po takšnih arhivih lahko precej naporno, kljub temu da za to poskrbi Googlova tehnologija. Mailbrowser prebrska celoten arhiv elektronske pošte, vse priponke in stike in nam te podatke ponuja nekoliko drugače, kot smo sicer vajeni.
V mesecu, ko ves novičarski del spleta kar stresa od besedic Apple, iPad in iPhone, se je morda smiselno spomniti, da je resnica na področju telefonov, vsaj pri nas, precej drugačna. Preizkusili smo nekaj pametnih posebnežev, ki so pravkar prišli na slovenski trg.
Družabna omrežja, predvsem Facebook, so doživela tolikšen uspeh in pozornost javnosti, da noben ponudnik programske opreme glede tega ne more biti ravnodušen. Toda prestol je vsaj za zdaj zaseden. Zato skušajo velikani, kot sta Google in Microsoft, prepričati uporabnike na drugačen način - s povezovanjem družabnih omrežij v svoje paradne storitve - odjemalce za elektronsko pošto.
Aprila so na vrsti različna spomladanska čiščenja, zato smo tudi mi zvijače in nasvete temu primerno obarvali. Zanimali so nas predvsem e-poštni programi in njihove bolj ali manj napredne možnosti, prvi pa je prišla na vrsto spletna e-poštna storitev Gmail.
Mobilni telefoni z operacijskim sistemom Android predstavljajo trenutno najhitreje rastoči segment pametnih telefonov in vse več proizvajalcev se odloča uporabiti Googlovo izvrstno odprtokodno osnovo za lastne naprave. Med njimi je tudi Acer, ki je nedavno ponudil enega najzmogljivejših telefonov z Androidom, a žal še vedno z različico 1.6.
