Boj za privržence

Boj za privržence
Objavljeno: 31.1.2012 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Tehnomanija | Revija: Januar 2012 | Teme: google

Zdi se, da prihajamo v čase, ko ustvarjamo nove oblike delitve družbe. Na vseh ravneh in področjih, tudi v digitalnem svetu. V ozadju poteka srdit boj za privržence, tako med politiki na eni strani kot tudi izdelovalci izdelkov in ponudniki storitev drugod. Dogajanje v nastajajočem svetu digitalne mobilnosti, denimo, pomeni, da skuša vsak izdelovalec ustvariti svojo skupnost (trgovine App Stores) in pritegniti k sebi kritično mejo razvijalcev, podpornikov. Pri tem seveda rade volje zavrnejo tiste, ki drugače razmišljajo in si želijo več odprtosti, lahko bi rekli tudi pravičnosti. V tolažbo je za zdaj le to, da je ponudba zaenkrat zelo bogata, tako da imamo potrošniki, uporabniki, državljani, razmeroma široko izbiro. Toda kaj, ko zgodovina dokazuje, da v takem okolju praviloma preživijo le najbolj agresivni. Seveda na škodo svobode, izbire in drugačnega razmišljanja. Ali bo tokrat drugače?

9. 12.

V javnosti, pa tudi med analitiki, je vse več kritik politike, ki jo vodijo podjetja v povezavi s svojimi izdelki in storitvami. Govorimo o zapiranju v lastno ponudbo in onemogočanju konkurence. Stara zgodba v novi preobleki. Apple je morda le vrh te gore in ima to zaprtost vklesano dobesedno v vse vidike svojega poslovanja. Toda tudi Google, ki je po drugi strani slovel po odprtosti, kaže, da jim to uspeva le načelno. Ko govorimo o možnostih alternativnih ponudnikov programov, se na neki način vse bolj zapirajo in z malimi potezami grenijo življenje tistim, ki so svobodni konkurenti v navidezno odprtem okolju (denimo GetJar).

10. 12.

Boj za privržence pa ne poteka zgolj proti kupcem oziroma končnim uporabnikom, temveč tudi na področju razvijalcev rešitev. Ko se počasi odmikamo zgolj od namiznih osebnih računalnikov k mobilnim napravam, se razvojna okolja, platforme in poslovne paradigme precej spreminjajo. Apple je bil tudi tu prvi in je po tretjih ponudnikih programov udaril močno in odločno - 30 % vsega, kar prodajo, ostane podjetju iz Cupertina. Google sledi s, kot kaže, podobnim modelom. Stvari se začenjajo spreminjati z novo strategijo pri Microsoftu. Morda zato, ker so pozni prišleki, toda kljub temu lahko močno vplivajo na ravnanje prvih dveh. Novi Windows Store bo prav tako v osnovi predvideval provizijo v višini 30 %, vendar ta zdrkne na 20 %, ko ponudnik proda izdelke v vrednosti več kot 25.000 dolarjev. Zanimivo bo spremljati, kako se bodo odločili razvijalci.

12. 12.

Politiki so že pred časom ugotovili, da so družabna omrežja zelo zanimiv medij za širjenje prepričanj in nabiranje privržencev. Kot kaže, pa se pogosto ne zavedajo, da njihovi napačni koraki in izjave prav tako hitro zberejo vsaj toliko nasprotnikov. To so v Sloveniji nedavno okusili v stranki SDS zaradi njihovih spletnih komentarjev o izidih volitev. Toda rekorder je menda kljub vsemu ameriški predsedniški kandidat Rick Perry, ki je nekoliko nespametno objavil video oglas, poln diskriminacije, na spletnih dverih YouTube. Rezultat? Gledalci so v razmerju 41,68 : 1 označili, da video posnetka ne marajo (to je 120.476 proti 2888 glasov!). Torej, previdnost in modrost veljata tudi za nove medije. Morda še bolj.

10. 12.

Poplave na Tajskem so, kot kaže, računalniški industriji povzročile več škode kot potres in cunami na Japonskem skupaj. Ker prav na prizadetem območju naredijo največ diskov na svetu, se to že zelo močno pozna pri prodaji osebnih računalnikov. Družba iSuppli ocenjuje, da bodo letos zaradi tega prodali kar 3,8 milijona računalnikov manj, kot so pričakovali. Sezonski upad prodaje kot posledica prehoda iz prednovoletnih praznikov v bolj mirno zimsko obdobje (prehod iz zadnjega v prvi kvartal), ki tipično dosega okoli 6 %, bo letos dosegel rekordnih 11 %. To seveda pomeni težave tudi za vse druge izdelovalce računalniških komponent. Intel je, denimo, zmanjšal pričakovanja pri prometu za kar milijardo dolarjev (s 14,7 na 13,7), kar smo pri polprevodniškem velikanu doslej le redko videli.

08. 12.

Ali se Bill Gates vrača na čelo Microsofta? Novico o tem, da soustanovitelj podjetja iz Redmonda razmišlja o vrnitvi, so sprožili v ugledni ameriški reviji Fortune, ki citira nekoga iz bližine slavnega Billa. Gates se je poslovil od podjetja, ki ga je ustanovil, leta 2008, vendar ni nikoli povsem opustil sodelovanja. Občasno še vedno dela z različnimi skupinami, ki razvijajo nove izdelke. Toda Microsoftu v zadnjih dveh letih ne gre več tako dobro. Predvsem se ubada s krizo vizije in posledičnim upadanjem vrednosti delnic in to bi radi na vsak način ustavili. Vrnitev Gatesa bi vsekakor spodbudno delovala na vlagatelje, vsaj kratkoročno. Še vedno pa odzvanja tudi ena zadnjih misli, ki jih je izrekel pokojni Steve Jobs v svoji biografiji: Microsoft ne bo uspešen, dokler ga bo vodil Steve Ballmer. Gates bi seveda s takim korakom zelo posnemal Jobsovo ravnanje, ko je konec devetdesetih let zopet prevzel krmilo propadajočega podjetja in ga popeljal v novo zlato obdobje.

06. 12.

V računalništvu je tako, da vse, kar raste, prej ali slej tudi pade. V Forresterju tako ocenjujejo, da smo že dosegli vrhunec navdušenja nad družabnimi omrežji. Po zadnjih statistikah je družabna omrežja okusilo v povprečju 86 % ljudi v razvitem svetu. V Kanadi, denimo, 88 %, na Poljskem 95 %, v urbanih delih Kitajske kar 99 %. Po eni strani to pomeni, da delež in število uporabnikov nimata več kam rasti, analitiki pa tudi menijo, da ljudje niso več pripravljeni povečevati količino časa, ki ga preživijo v tem okolju. Če je verjeti temu, kar se je v preteklem desetletju dogajalo s podobnimi internetnimi zamislimi, vodi od tod pot le še navzdol.

7. 12.

Ali opažate, da je v vašem elektronskem poštnem predalu manj nezaželene pošte? Sodeč po Symantecu smo konec leta 2011 na najnižji količini nezaželene elektronske pošte v zadnjih treh letih. Smetje danes predstavlja "samo" 70 % vse pošte, leta 2009 pa smo dosegli vrhunec s skoraj 90 % deleža vsega poštnega prometa. Vmes so se zgodile nekatere učinkovite akcije zapiranja poglavitnih virov, res pa je, da so se smetilci preusmerili na nove, bolj ciljne oblike posredovanja reklam, tudi prek družabnih omrežij, spletnih strani in škodljivih programov. Zanimivo, da se je najbolj zmanjšalo smetje farmacevtskih podjetij (s 64,2 na 32,5 pošte).

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki