Rivalstva

Rivalstva
Objavljeno: 31.1.2012 | Avtor: Uroš Mesojedec | Kategorija: Mnenja | Revija: Januar 2012 | Teme: android, google

Rivalstva so v računalništvu poglaviten razlog za hiter tehnološki napredek. Vsi se bojijo para iz garaže, ki ga še nihče ne pozna, a že jutri lahko sproži nov, večmilijardni posel.

Vse skupaj je seveda tudi spektakel za potrošnike in le redko so poslovna rivalstva tudi osebna. Podjetja se pač bojujejo na trgu, ki je dokaj strogo reguliran, z razvojem industrije pa se tudi nabor dobaviteljev nenehno oži. Prostora za nove igralce ni veliko, stopnice za vstop so visoke. Tu in tam pa se pojavi področje, ki je zrelo za pretres. Specialist za vstop na uveljavljene, a zaspane trge je bil gotovo Apple.

Da so mobilne naprave novi osebni računalniki, je bilo jasno že večino 21. stoletja, vendar pravega preboja v smislu mobilnega internetnega pomočnika nismo dočakali vse do iPhona. To seveda ne pomeni, da so vsi drugi zgolj stali križem rok. Nokia je bila prostovoljni talec operaterjev, ki jih je stregla tudi z druge strani, z opremo in programjem za izgradnjo omrežij. Microsoft tako ali tako ne stori ničesar, kar bi ogrozilo franšizo Oken in okopov v poslovnih okoljih, določeno mero inovativnosti je pokazal RIM z napravami Blackberry in bil tako na trgu bogato nagrajen, a tudi oni so, zadovoljni s prevlado v niši e-komunikatorjev, zaspali. Vsi so internet na mobilne naprave spuščali le po kapljicah, Apple pa je vedel, da ga mora ponuditi brez omejitev.

A to, kar se dogaja v internetu, fiksnem ali mobilnem, mora biti deležno pozornosti podjetja, ki je z njim in oglaševanjem v njem najbolj raslo. Google je že leta 2005, torej dve leti pred predstavitvijo revolucionarnega iPhona, kupil podjetje Android z namenom izdelave programja za mobilne naprave, ki jim bo omogočal ohranjati zadosten delež uporabnikov tudi na prihajajoči podlagi. Nedvomno so si tedaj za zgled in tarčo vzeli RIM in njihove Blackberryje, kar je jasno vsem, ki si ogledajo fotografije prvih prototipov ali kje najdejo prve programske posnemovalnike. Navsezadnje o tem priča tudi prva naprava, G1, ki je bila mnogo bolj robidnica kakor jabolko.

A nič zato, rivalstva naredijo vsako novo tehnologijo zmogljivejšo in cenejšo za potrošnika. Hitro je bilo jasno, da je pot Appla tista, ki bo vžgala pri uporabnikih, in Google se je z Androidom podal v lovljenje zaostanka, kot so se navsezadnje tudi Palm, Microsoft, kasneje celo z Nokio, in tudi RIM. Vendar je Steve Jobs nastop Googla sprejel kot veliko izdajo, proti kateri se je bil pripravljen boriti s skrajnimi sredstvi. Rožljanje in kasnejše tožbe na podlagi patentov, tako netipične za Apple, lepo pričajo o užaljenosti, ki jo je čutil Jobs.

Morda je bil Jobs tako užaljen, ker je bil tedanji šef Googla član Applove uprave ravno v času, ko je nastajalo rivalstvo med podjetjema. Morda pa je bil razlog v tem, da je z Googlom in Schmidtom podoživel podobno izdajstvo, kot ga je v njegovih očeh prej izvedel Bill Gates z Okni? Ironično je, da je Jobs, bogatejši za številne življenjske izkušnje, že vedel in javno izjavil, da za Applovo zmago ni (več) nujno, da Microsoft izgubi. A Googlov nastop na trgu, ki si ga je znova lastil za samo svojega, ga je pognal v srdit bes.

Jobsa žal ni več med nami, rivalstvo pa ostaja. Žal se ne kaže le v zdravi konkurenci, ki nam sicer vsak dan ponuja kaj več, temveč tudi v patentnih tožbah, ki pa se Applu že vračajo kot bumerang. Morda bo celo totalna, z Applove strani povzročena patentna vojna, tisti katalizator, ki bo končno prenovil povsem neprimeren in za industrijo in potrošnike nazadnjaški patentni sistem. A zanimive so tudi bolj osebne zgodbe, ki te dni vznikajo okrog boja za mobilni prestol. Tako so se v tekmovanje, "kdo ima daljšega", zdaj spustili še razvijalci.

Google je v lovu za Applom ubral marsikatero bližnjico v sistemski programski opremi. Dokler je bila ta omejena na pametne telefone z razmeroma majhnimi zasloni, pomanjkljivosti niso bile izrazite, ko pa so prišle tablice, je na dan izbruhnilo dejstvo, da programska oprema preprosto ne more zadovoljivo krmiliti večjih zaslonov. V Googlu so tako na hitro skrpali skupaj sistem Honeycomb, ki pa težav še vedno ni rešil. Pritisk izdelovalcev, ki so želeli ujeti lansko praznično sezono, je bil prevelik, o kakovosti izdelka pa dovolj zgovorno priča to, da izvirne kode zanj sploh niso hoteli objaviti.

Letos nas je po letu dodatnega dela le pričakal Ice Cream Sandwich, ki je stvari postavil na svoje mesto. Koda je znova odprta, številni razvijalci jo že selijo na najrazličnejše naprave, Google in Samsung pa sta predstavila tudi mobilni telefon, katerega ločljivost je povsem primerljiva tudi s tablicami. Grafika na Galaxy Nexusu deluje bolje kot kdaj prej, saj je novi sistem prvič v celoti strojno pospešen, kot bodo strojno pospešeni tudi vsi programi, izdelani za novo različico sistema.

Še vedno pa se lahko kakšna animacija tudi zatakne. Zakaj? Android je odprt večopravilni sistem, v katerem lahko teče praktično karkoli, in slabo napisana aplikacija lahko kljub vsej pozornosti in strojnemu pospeševanju na ravni sistema naredi celotno napravo manj odzivno. Navsezadnje se tudi sveži Applov iPhone 4S tu in tam zatakne, pa je njegov ekosistem precej bolj nadzorovan, sistemsko programje pa izdelano s povsem drugimi prioritetami. Torej si le nista tako zelo podobna.

Rivalstva naredijo vsako novo tehnologijo zmogljivejšo in cenejšo za potrošnika.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki