Z denarjem je križ, to še posebej velja v teh "kriznih" časih, saj ga je vedno premalo. Kartica tu, gotovina tam, še plačilo kakšne položnice prek spleta in kaj hitro se nam zgodi, da pozabimo, koliko smo že zapravili in koliko nam je do naslednje plače še ostalo na računu. Plačevanje negativnih obresti ali celo bankrot seveda nista najbolj privlačni možnosti, zato je pregled nad denarnimi tokovi v naši denarnici skoraj nujen. Lahko tudi z androidnim telefonom.
Nadaljujemo s serijo člankov "Programiranje za Android". V prvem smo si ogledali, kako vzpostaviti razvojno okolje in kako narediti enostavno aplikacijo "Pozdravljen, svet!" S tem smo naredili prvi korak v svet razvoja aplikacij za platformo Android. V pričujočem članku se bomo podrobneje seznanili z androidno platformo in tem, kaj vse nam omogoča androidni vmesnik API. Prav tako bomo razvili novo aplikacijo, ki bo na zaslonu prikazala izbrano sliko, ki jo bomo upravljali z dotikanjem zaslona.
Pred nekaj leti smo v Monitorju prvič objavili članek o tem, "kaj uporabljamo", in v njem opisali programsko in strojno opremo, ki jo na svojih osebnih računalnikih uporabljamo uredniki in soustvarjalci revije, ki jo držite v rokah. Odziv je bil zelo spodbuden, bralci pa so med branjem nemara dobili kakšno zamisel, ki jim je kasneje prišla prav. Tokrat osnovno idejo nadgrajujemo - kaj je v naših telefonih in tablicah?
Človeštvo že od nekdaj išče bližnjice. Če so prvi praljudje še lovili hrano goloroki, se je hitro našel pametnjakovič, ki je iznašel sulico in opravil isto delo s pol manj truda. Danes ni nič drugače. Ste že videli sliko ameriškega fitnesa, kjer do vhoda peljejo tekoče stopnice? Zabava ni izjema. Televizor smo kaj hitro naučili, da se nam ne ljubi vstajati s kavča, ko želimo menjati program. Vlogo pripomočka za tovrstno opravilo zlahka prevzame pametni telefon, ki delo postori tako dobro, da še Dizi iz filma V leru obnemi.
Mož s pivom v eni in s sendvičem v drugi roki stopi v dnevno sobo in vidi na kavču ženo, ki z nasmeškom na obrazu bolšči v zaslon z velikanskim napisom Esmeralda. Televizija je zasedena, na svetovnem prvenstvu pa nogometaši že potijo krvavi pot. Vname se prepir. Takšnih prizorov je na srečo iz dneva v dan manj, vendar tega ne gre pripisovati cenejšim televizorjem, pametnejšim televizijcem ali strpnejšim zakoncem. Večina zaslug gre spletni televiziji in njenemu pohodu na vedno bolj priljubljene mobilne naprave.
Ekskluzivno smo dobili v roke novi Applov iPad (nič "iPad 3", temveč kar samo "iPad"), ki so ga začeli prodajati v petek, 23.marca. Ker smo imeli v rokah hkrati tudi Samsungovo tablico z nameščenimi novimi Okni 8, se je primerjava ponudila kar sama.
Vsi že veste, da je Nokia zašla v težave. Niso se znašli v silni konkurenci jabolčnih in androidnih naprav in njihovi telefoni - čeprav vedno odlični, če ste hoteli na njih predvsem telefonirati - so začeli izgubljati tržni delež. Iz kritičnega položaja naj bi jih rešila naveza z Microsoftom, podobno pa bi lahko rekli tudi za Microsoft, ki s prvimi telefoni z operacijskim sistemom Windows Phone 7 ni dosegel vidnega deleža na trgu. Videti je, da se je poteza izplačala, saj novi Nokiini modeli z Microsoftovim programjem žanjejo zanimanje po vsem svetu.
Apple je v začetku leta naredil nov korak v svojem poslanstvu, da s tablicami osvoji množice. Zanje je pripravil ekosistem, v katerim bodo skušali nadomestiti šolske učbenike z elektronskimi knjigami. Nekaj, kar so že mnogi poskusili, a brez večjega uspeha. Ali lahko sodobna tehnologija res nadomesti stoletja stara prepričanja v papirnata šolska gradiva? Ali tvegamo, da s tem vzpostavimo novo digitalno ločnico med bolj in manj informiranimi?
Pravijo, da za fotografijo osrednje lepotice v najbolj priljubljeni moški reviji na planetu porabijo mesec dni, da je na koncu videti tako poželjivo. Zdi se, da se njenemu fotografu klanjajo vsi, a to je zelo daleč od resnice, kajti po rokah nosijo človeka, ki je fotografijo računalniško obdelal.
Optični bralniki so nepriljubljene naprave, ki spremljajo naša računala že dolgo. Kljub priročnosti in nizki ceni jih nikoli nismo vzeli povsem za svoje. Še najrajši jih imajo tisti z izrazitejšo desno stranjo možganov ter delavci ob inventuri. Ročne izvedenke se slovesu namiznih niso izognile. So grde, nerodne in ozko misleče naprave, ki jih človek vzame v roke le, če je res nujno. Povsem drugače je s pametnimi telefoni.
