Še tretji poizkus dogovora z ZDA o hranjenju osebnih podatkov Evropejcev
Evropska komisija je v torek objavila osnutek novega dogovora z ZDA, ki bi evropskim podjetjem dovolil poenostavljeni iznos osebnih podatkov evropskih državljanov. Gre za tretji poizkus, potem ko je prva dva Sodišče EU razveljavilo.
Iznos podatkov državljanov EU v tretje države je dopustno le, če so ustrezno zavarovani in bodo tudi v tretji državi delovale varovalke, ki bodo zagotavljale enakovredno zaščito kakor v EU. Podjetja lahko to dokazujejo za vsak primer posebej, kar je v praksi nemogoče, ali pa se sklicujejo na krovne sporazume. EU je imela tak sporazum o varnem pristanu z ZDA, pa ga je Sodišče EU leta 2015 razveljavilo, ker varovalke v ZDA niso bile zadostne.
Kasneje je bil sprejet nov sporazum, ki pa ga je avstrijski aktivist in odvetnik Max Schrems izpodbijal na Sodišču EU in uspel. Leta 2020 je bil tudi za sporazum razveljavljen, ker za podatke ni bilo ustrezno poskrbljeno. Sedaj poteka tretji poizkus.
Evropska komisija je objavila predlog dogovora, ki ga želi skleniti z ZDA. V njem so dodatne varovalke, ki bi omejile vohljanje ameriških obveščevalnih služb po podatkih evropskih državljanov. To bi bilo dopustno le v najmanjšem možnem obsegu, ki je nujen za zaščito nacionalne varnosti. Poleg tega sporazum predvideva še nekaj drugih varovalk, denimo obvezo izbrisati podatke, ko ti niso več potrebni, možnost uporabnikov, da to zahtevajo, in uvedbo novega tribunala, ki bi reševal spore glede varovanja osebnih podatkov. Komisija verjame, da je z vsemi temi varovalkami novi sporazum dovolj trden, da bo prestal sodno presojo.
Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je namreč priznal, da bo pričakuje, da bo sporazum spet izpodbijan na sodišču, kjer se bo presojala njegova usoda. Na to je posredno namignil tudi Schrems, ki je sporazum označil kot nezadosten in pomanjkljiv. A preden bi sploh lahko začel veljati, ga bodo morale potrditi države članice EU in pa evropski informacijski pooblaščenci, združeni v EDPB (European Data Protection Board). Svoje mnenje lahko poda tudi Evropski parlament, kjer je pričakovati živahno razpravo.
Vprašanje je pomembno, ker je večina ponudnikov spletnih storitev, kot so na primer družbena omrežja in iskalniki, ameriškega porekla. Podjetja imajo tudi večino strežnikov v ZDA, kjer bi želela hraniti in obdelovati podatke uporabnikov, torej tudi Evropejcev.
