Vojna obeh največjih izdelovalcev procesorjev je bila zadnje meseca videti kot bikoborba. AMD kot bik v tisti zadnji fazi boja, ko mu iz hrbta, vratu in bokov štrli že kar čeden šopek onih puščic, na drugi strani pa se torero, ki ga predstavlja njegov poslovni nasprotnik Intel, veselo vrti po areni in se pusti zasipati s cvetjem iz občinstva. Je mar naključje, da je kodno ime AMDjevih štirijedrnikov prav Barcelona?
12. marca je na pobudo združenja Novinarji brez meja na tisoče ljudi izrazilo svoj protest nad počasnim zapiranjem svobode v spletu. Protest proti sivolasim kravatarjem, bodisi iz držav tretjega sveta ali najrazvitejših članic naše civilizacije, ki jih je začelo skrbeti nenadzorovano širjenje informacij in idej.
P2P izmenjava bo prihodnje leto praznovala 10 let. Praznovala bo tudi desetletnico boja proti milijonkrat močnejšemu nasprotniku, mednarodni industriji zabave. Predstavniki slednje imajo - to je treba priznati - seveda pravo in pravico na svoji strani. A kljub temu se nas večina ne more upreti vsaj kančku simpatije do robinhoodovskega uporništva kršiteljev.
Naj na začetku povem, da že dolga leta mečem stran star kruh. Velike količine. Ker imam rad svežega in ker ga kupujem veliko, da mi ga ne bi slučajno zmanjkalo, ko pridejo gosti. Zdaj pa vreščite in izlijte name svoj srd.
Kaj naj si mislim, ko oblast, ki ji ratingi kažejo vse najslabše, leto dni pred volitvami oznani, da bo morda že na prihodnjih mogoče voliti elektronsko? In to ne le na napravah, nameščenih na volišču, temveč celo na daleč, iz domačega fotelja z digitalnim potrdilom. Naj bom vesel, da smo napredni, ali naj me zajame orwellovska paranoja?
Nekatere stvari so pač moderne. Biti proti Bushu in biti proti ZDA. In, seveda, sovražiti Microsoft.
Bo Applu tokrat vendarle uspelo? Kakšno vprašanje, odgriznjenemu jabolku je razen krize konec devetdesetih vedno bolj ali manj uspevalo. A pod "uspelo" sem imel v mislih "uspelo napraviti izdelek", ki ga kupci vendarle ne bodo kar tako razgrabili. Ob prihodu iPhona v ZDA smo bili priča pravi noriji. Spremljali smo temeljito pripravljeno kampanjo, tv kamere, ki so pospremile posameznike, ko so se postavili v čakalno vrsto že dolgo pred polnočjo 29. junija, dnevom začetka prodaje.
Čeprav sem po duši zmeren konservativec, v meni ostaja nekaj mladostno cheguevarovskega, kar me žene, da svoje simpatije naklonim tistemu, ki je v alternativi šibkejši. Zlasti, če zna močnejšemu nasprotniku odriniti kako krepko brco. Tako bo počasi odbilo desetletje, odkar poganjam AMDjeve procesorje. Začelo se je, ko je Intel po prvih Celeronih začel z zaklepanjem preprečevati navijanje in se s tem nisem mogel sprijazniti. Argument odklenjenosti in navijanja je pozneje odpadel, saj je začel zaklepati tudi AMD, a prišli so drugi, močnejši argumenti: tam od leta 2000 pa do letošnjega poletja je AMDjev procesor preprosto veljal za boljši nakup kakor Intelov.
Arhiv
Po avtorjih
