… čni potrpežljivosti sploh ne govorim. In končni izplen? Pozitivne ocene pri matematiki, kjer smo vsi že videli vlak namesto dnevne svetlobe na koncu tunela, imenovanega osnovna šola.
Naprej, pečica, tista kuhinjska. Praktično je ni mogoče več kupiti brezžične povezave s svetom in kot administratorja me je pretreslo ime Wi-Fi-ja mojega modela Electrolux – IOT. V glavi sem že videl milijone pečic, ki izvajajo DDoS ali prek njih hekajo sisteme, a ker sem se izgubil že pri nastavitvah ure, sem jo vseeno priklopil na omrežje.
Fotografski del je letos minil dokaj mirno, z eno izjemo, ki je Fujifilm …
… zgrajene na stoletni tradiciji, znale premagati programske izzive prihodnosti? Ali pa bomo v prihodnjih desetletjih, ko bo odločala uporabniška izkušnja in ne več le moč motorja, opazovali, kako evropski velikani izgubljajo bitko?
Avtomobilska industrija prihodnosti se ne bo odločala na testnih stezah v Stuttgartu, temveč v razvojnih centrih Silicijeve doline. In to bi moralo odgovorne v Wolfsburgu skrbeti precej bolj kot lučka, ki sveti na armaturi.
***
Zapustil nas je Matjaž Sušnik, nekdanji sodelavec in urednik. Spominjali se ga bomo kot ustanovitelja in urednika Win.ini, ene prvih …
… Novi Monitor je v znamenju programiranja po občutku – preverjamo, kako so ChatGPT, Claude in druga orodja umetne inteligence programiranje spremenila v pogovor in ga približala tudi ljudem brez klasičnega programerskega znanja. Obiskali smo tudi pravo izumiteljevo delavnico, pogledali proti prihodnosti kvantnega računalništva ter preizkusili kup zanimive strojne in programske opreme. Med drugim podrobneje predstavljamo Samsung Galaxy Z Fold8 in Watch9, Asus Expertbook Ultra, navidezne stroje na Macu ter orodja za domači strežnik. V novem Monitorju Pro pa se posvečamo poslovni programski …
… Ne fizično – ne v smislu robotov z laserji in hollywoodske apokalipse –, temveč nas, ljudi, takšne, kot smo. Da nas bo spremenila, poneumila, odvadila razmišljanja, pisanja, ustvarjanja in dvoma. Novodobni ludisti, pravim jaz. Včasih so razbijali parne stroje, danes bi najraje razbili umetno inteligenco. Eden od njih mi je celo navrgel idejo, da bi morali uvesti davek na količino uporabljene umetne inteligence v izdelku: če si vse naredil z umetno inteligenco, plačaj.
Osebno mislim, da ni nobene možnosti, da bi se človeštvo umetni inteligenci kadarkoli zares odpovedalo. Preprosto zato, ker …
… v tem svetu že živimo. Poslovni dokumenti, elektronska pošta in koledarji so že danes shranjeni v oblakih, pogosto na strežnikih, ki so formalno evropski, dejansko pa del globalnih sistemov. Microsoft je nedavno priznal, da imajo oblasti ZDA pravno gledano poln dostop tudi do podatkov, ki so fizično v evropskem delu njegovega Azura. Umetna inteligenca tu ni prelom, temveč zgolj nadaljevanje obstoječega stanja.
O avtorskih pravicah in delavskih pogojih v verigah razvoja umetne inteligence bi morali razpravljati resno, globalno in dolgoročno. A pretvarjati se, da bo slovenski razpis ustavil …
… Iz nove številke Monitorja: V 90. letih prejšnjega stoletja, ko so osebni računalniki postali osrednji del gospodinjstev, se je pojavila nova vrsta industrije: digitalna alkimija. Obljubljala je nekaj nemogočega – da lahko s programsko opremo nadgradimo strojno opremo ali s klikom na gumb popravimo tisoče napak, ki v resnici sploh niso obstajale. Od razvpitega primera SoftRAM 95 do agresivnega WinFixerja je zgodovina računalništva polna programov, ki so v najboljšem primeru počeli nič, v najslabšem pa resno ogrozili stabilnost sistema. Placebo programska oprema!
To ni več prihodnost. Ni več …
… preverjanje, ali sem kaj spregledal. Povezan je z našo službeno zbirko dokumentov na SharePointu in z mojim zasebnim Google Drivom. Naložim mu lahko dokumente, slike, zaslonske posnetke in z njim debatiram skoraj v nedogled.
Ko se navadiš, da imaš ob sebi orodje, ki ni več samo iskalnik, ampak sogovornik, pomočnik, kritik in včasih tudi tajnik, ga začneš uporabljati drugače. Ne več le takrat, ko česa ne veš, ampak tudi tedaj, ko bi rad nekaj bolje premislil. Občasno se zalotim, da od njega zahtevam stvari, za katere bi še lani mirno rekel, da jih ne zna. Pa jih naredi. Ne vedno popolno, …
pobira denar, ko ga gledamo. Telefunken in Grundig sta nekoč pomenila tovarno, inženirje in državo izvora. Danes pomenita predvsem pravico do imena. Televizor je postal blago široke porabe, toda zaslon v naši dnevni sobi še nikoli ni bil tako dragocena poslovna nepremičnina. Mavrično steklo smo odstranili; plasti med nami in sliko pa je zdaj več kot kdaj prej.
… Dolga leta je veljalo, da Apple sicer nikoli ni prvi, je pa na koncu najboljši. Počaka, opazuje konkurenco, nato tehnologijo izpili, zapre v svoj ekosistem in jo ponudi kot nekaj samoumevno boljšega. V dobi umetne inteligence ta zgodba ne drži več.
Tokrat Apple ni niti prvi niti najboljši – in vse bolj postaja jasno, da tudi ne bo. Dogovor z Googlom, po katerem bodo prihodnji Applovi temeljni modeli umetne inteligence temeljili na Googlovih modelih Gemini, je tih, a zelo glasen znak predaje. Apple s tem ne priznava le, da potrebuje pomoč, temveč tudi, da brez zunanjega partnerja preprosto ne …
… oč smo temu rekli izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju. Toda koliko ljudi bi bilo pripravljenih sedeti na predavanju o dvofaktorski prijavi, mobilnem bančništvu ali digitalni vinjeti? In koliko bi jih po takem predavanju to res znalo uporabiti doma, ko bi ostali sami pred telefonom?
Tehnologija nam je življenje v marsičem olajšala, a v svoji samoumevnosti postaja tudi nova oblika izključevanja. Danes znamo strojem ukazati skoraj vse, hkrati pa vse slabše opazimo ljudi, ki nam ne zmorejo več slediti.
Prebrali ste uvodnik v novo številko Monitorja.
Berite Monitor!
- z aplikacijami za …
… jo ničesar. Bo kdaj, ko bo tehnologija to omogočala, tudi drugače? Bomo res kdaj pripravljeni prepustiti telefonu, da bo sam odločal o naših nakupih in sprejemal finančne odločitve? Izkušnje z drugimi področji kažejo, da morda. Navsezadnje ljudje zaupajo tudi avtomobilom, da vozijo sami, čeprav se to včasih konča s smrtnim izidom.
Jabolčniki so na svojo napovedano Apple Intelligence čakali leto in pol. Siri, kot je bila napovedana junija 2024, bo menda na voljo šele v letu 2027. Morda.
V vsakdanji rabi umetna inteligenca na telefonih ni čudežna, je pa uporabna. Največkrat jo srečujemo pri …
… Dolga leta je veljalo, da Apple sicer nikoli ni prvi, je pa na koncu najboljši. Počaka, opazuje konkurenco, nato tehnologijo izpili, zapre v svoj ekosistem in jo ponudi kot nekaj samoumevno boljšega. V dobi umetne inteligence ta zgodba ne drži več.
Tokrat Apple ni niti prvi niti najboljši – in vse bolj postaja jasno, da tudi ne bo. Dogovor z Googlom, po katerem bodo prihodnji Applovi temeljni modeli umetne inteligence temeljili na Googlovih modelih Gemini, je tih, a zelo glasen znak predaje. Apple s tem ne priznava le, da potrebuje pomoč, temveč tudi, da brez zunanjega partnerja preprosto ne …
… Zgodba se mi je pripetila pred kratkim: po dolgem čakanju na telefonsko pomoč pri banki OTP sem namesto človeka prejel SMS z vabilom k uporabi njihovega »pametnega« pomočnika Nika. Katastrofa.
Po nekaj poskusih – in po navodilu, naj vprašanje »zastavim na drugačen način«, saj »verjetno ni prepoznal ključnih besed v mojem vprašanju« — sem zaključil: sistem je žal pameten le toliko, kolikor smo vanj vložili. In Niko je nekje na ravni Elize, prvega pogovornega sistema iz 60. let prejšnjega stoletja. A to ni le smešen pripetljaj; je simptom širšega prehoda v storitvah, ki ga je pospešila …
… nega tekmeca, bi želena 18-mesečna prednost ta model na iPhonu zacementirala, še preden bi konkurenčni pomočniki dobili enakovreden dostop. Evropa bi rada preprečila nov monopol, še preden ta povsem nastane, vendar mora dokazati, da zna regulirati več kot le poslovni model.
Za evropskega uporabnika je rezultat manj veličasten: počakati bo moral. Kupil je drag telefon, poslušal obljube o inteligenci, gledal predstavitev prihodnosti in nato izvedel, da prihodnost velja le drugje. Američan dobi Siri AI, Evropejec dobi razlago o DMA. Apple upa, da bo jezen na Bruselj. Bruselj upa, da bo jezen na …
… brez opozoril, zaklepanja in zavajajočega občutka, da nelegalna pot ponuja boljšo uporabniško izkušnjo od legalne.
Prvi, ki je to realnost prelomil, je bil leta 2007 Netflix. Uporabnik je dobil široko knjižnico filmov in serij brez oglasov, takojšen dostop, dovolj dobro kakovost in predvsem odsotnost vseh tegob, ki so spremljale fizične medije ali zaklenjene digitalne kopije. Rezultati so bili vidni: delež internetnega torrent (P2P) prometa je v naslednjih letih močno upadel, pretočne platforme pa so prevzele večerni del internetne uporabe. Uporabniki niso nehali piratizirati, ker bi postali …
… več zagnalo.
Ko prištejemo, da večji del sveta uporablja ameriške plačilne sisteme Visa in Mastercard, da večina aplikacij deluje prek ameriških API-jev in da se podatki večine podjetij hranijo v ameriških oblakih, postane jasno: digitalna odvisnost od ZDA ni več zgolj politična teza, temveč infrastrukturno dejstvo.
Ko je pred leti v Franciji zagorel podatkovni center podjetja OVH, so mnogi menili, da se to pač dogaja manjšim, »nepravim« ponudnikom. Ne, tudi največji niso imuni. Oblak ni magična meglica, temveč zelo fizičen skupek strežnikov, kablov in človeških odločitev, na koncu pa se vse …
… Zgodba se mi je pripetila pred kratkim: po dolgem čakanju na telefonsko pomoč pri banki OTP sem namesto človeka prejel SMS z vabilom k uporabi njihovega »pametnega« pomočnika Nika. Katastrofa.
Po nekaj poskusih – in po navodilu, naj vprašanje »zastavim na drugačen način«, saj »verjetno ni prepoznal ključnih besed v mojem vprašanju« — sem zaključil: sistem je žal pameten le toliko, kolikor smo vanj vložili. In Niko je nekje na ravni Elize, prvega pogovornega sistema iz 60. let prejšnjega stoletja. A to ni le smešen pripetljaj; je simptom širšega prehoda v storitvah, ki ga je pospešila …
… ampak zato, ker zapletene sisteme spremenijo v razumljivo zgodbo. Namesto neurejenega prepleta poslovnih modelov, slabih nastavitev zasebnosti, varnostnih lukenj, regulatornih zamud, političnih interesov, tehničnih kompromisov in človeške površnosti ponudijo jasen načrt. Nekdo vleče niti. Nekdo nas posluša. Nekdo upravlja vreme. Nekdo je v operacijski sistem vgradil skrivna vrata. Nekdo bo ugasnil denar. Nekdo nas prek anten, čipov, aplikacij ali algoritmov nadzoruje.
V takšni razlagi je nekaj pomirjajočega. Če je za kaos nekdo odgovoren, potem svet ni zares kaotičen. Če obstaja skriti …
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.
