Pisma bralcev: avgust 2007

Objavljeno: 9.10.2007 11:19 | Avtor: Matjaž Klančar | Kategorija: Pisma bralcev | Revija: Avgust 2007

Za ADSL se lahko obrišem pod nosom

V januarski številki ste objavili zelo zanimiv članek z naslovom "Široka pipa v vsako gospodinjstvo". Sam namreč sodim med tistih 5 % nesrečnikov v Sloveniji, ki jih Telekom pri priklopu na internet ADSL obravnava kot tretjerazredne državljane.

Pri T-2 sem naročil internet, pa sem dobil odgovor, da upravičeno sumijo, da jih nacionalni operater namerno ovira pri priklopu in naj poizkusim od nacionalnega operaterja pridobiti uradni pisni odgovor (najbolje kar podpisano pogodbo!), zakaj naša parica ni primerna za priklop.

Telekom pa je dejal, da se lahko za internet ADSL obrišem pod nosom, češ da tudi pod razno ni mogoč priklop niti z najmanjšo hitrostjo (256/128 Kb/s), češ da je omrežje preobremenjeno in prezasedeno.

1. aprila pa se je Telekom pobahal, da je nekatere centrale nadgradil (med drugim tudi našo) z VDSL2 in višjimi hitrostmi do 90/50 Mb/s (teoretično). In s tem tudi omogočil nadgradnjo oz. priklop prek sistema EMX. Vendar prek EMX ponujajo prav mizerne hitrosti (256/128, 512/256 kb/s - nadgradnje na višjo hitrost na njihovem ceniku ni moč zaslediti) in za mesečno naročnino zahtevajo prav nesramno oderuško ceno, ki bo glede na konkurenco marsikaterega uporabnika odvrnila od priklopa. Pa še enoletno zvestobo jim morate obljubiti!

Zanima me, kakšne izkušnje imate vi z napravami EMX? Kakšna je največja možna hitrost prek EMX? Koliko uporabnikov je lahko največ priklopljenih na tako napravo in ali se zaradi tega hitrost kaj upočasni? Kdaj bo dostopno omrežje WIMAX po vsej Sloveniji?

Bernard

Nimamo praktičnih izkušenj z napravami EMX, vendar najvišje hitrosti, ki jih navajate, (žal) držijo. Gre namreč za to, da je s sistemom EMX po podatkih izdelovalca, podjetja IPS, po eni sami parici (s kodiranjem SHDL, ki zmore 2304 Kb/s) moč speljati do 4 naročnike ADSL hitrosti 512 Kb/s ... Več na www.ips.si/products/emx_3.asp.

Kar se tiče vprašanja WiMAX, so uradni podatki za Telekom Slovenije, ki je eden od nosilcev dveh licenc za Wimax, taki: "Telekom Slovenije se je zavezal, da bo v treh letih pokril 98,4-odstotka področja pokrivanja prebivalstva in 55,6-odstotka področja pokrivanja prebivalstva na podeželju, to pa za 38,4 oziroma 22,3 odstotka presega razpisne zahteve APEK-a."

Kaj to pomeni v praksi, bomo še videli. Mimogrede, drugi lastnik licence za Wimax (Voljatel komunikacije) svojih načrtov zaenkrat še ni objavil.

AVI na Macu

Spoštovani! Kupil sem MacBook in zanima me, ali lahko videoposnetke s končnico AVI in WMV predvajam na Macu. QuickTime jih ne prepozna.

Miran

Namestiti morate orodje Flip4Mac, ki je komponenta za predvajanje videoposnetkov v zapisu VMW v QuickTimu: www.flip4mac.com

Sicer pa kot splošen predvajalnik videoposnetkov priporočamo VLC ali Mplayer:

www.videolan.org/vlc/download-macosx.html

mplayerosx.sourceforge.net

Mac ali PC?

Rad bi vaše mnenje, kateri računalnik bolj priporočate. Niham namreč med Dell Precision M90 in Apple MacBook Pro. In medtem ko bi prvega izbral predvsem zaradi poznavanja operacijskega okolja, bi se za drugega odločil zaradi zanesljivosti in hitrosti. Sem študent petega letnika arhitekture in bom računalnik potreboval predvsem za delovne in šolske obveznosti. Uporabljam pa tako programa Macromedia in Adobe, za katera vem, da delujeta bolje v okolju MacOS, kot tudi 3D Max in AutoCad, ki bi, kot vem, morala delovati na Parallels Desktop (članek o njem sem našel na vaši spletni strani). Vseeno me zanima, kako se Parallels obnese pri zahtevnejših programih.

Nejc

Najprej si je treba podrobneje ogledati, kakšno konfiguracijo želite izbrati, saj sta oba navedena modela na voljo v številnih izvedbah, cenovni razpon pa je temu primerno velik (za MacBook pro vsaj 1000 evrov).

Poznavanje okolja naj ne bo pretiran adut za Dell, saj se boste Mac OS X hitro navadili, kar zadeva hitrost, pa ob enaki konfiguraciji bistvene razlike prav tako ni pričakovati.

Adobova programska oprema praktično v celoti deluje tako v Windows in Mac OS X, zagotovo pa Creative Suite 3 in Macromediine aplikacije (Adobe je Macromedio pred časom kupil). Adobe Premiere je npr. program, ki ga za Mac OS X še ni, vendar bo kmalu spet na voljo, saj si lahko iz spleta že prenesete različico beta.

Povsem drugačna je slika pri 3D Studio Max in AutoCAD, ki v Mac OS X zagotovo ne delujeta, seveda pa lahko uporabite omenjeni Parallels Desktop. Če sta ta programa nujno potrebna za vaše vsakdanje delo, morda ne boste povsem zadovoljni z odzivnostjo v taki emulaciji, seveda pa lahko tudi na Mac OS X vedno namestite Windows (to podpira kar Applova rešitev Boot Camp).

Najbolje bo, da kak MacBook Pro dobite na posodo in poskusite, kako se obnese, predvsem kar se tiče odzivnosti pri omenjenih programih. Morda se boste lahko tudi dogovorili, da vam ga demonstrirajo v kateri izmed prodajaln.

Usmerjevalnik in zunanji disk

V internetu poskušam najti brezžični usmerjevalnik, na katerega bi si prek vhoda USB lahko priključil zunanji disk. Ali ste morda zadnje čase katerega preizkusili? Pri velikem preizkusu usmerjevalnikov nisem zasledil nobenega takega.

Andrej

Pri nas je dobiti take usmerjevalnike podjetja Asus. Pogled v spletne trgovine pove, da sta dobavljiva modela WL-500g in WL-600g, še korak naprej pa gre Asus WL-700gE, ki smo ga preizkusili v majski številki in ima 250 GB disk že kar vgrajen.

Fotoaparati niso za video!

Sem dolgoletni naročnik in z revijo prezadovoljen. Pišem vam bolj za šalo in zadeve ne vzemite resno. Rubrika Pro et contra je v redu in da človeku včasih misliti (pri odločitvi Microsoft Office ali OpenOffice, kupiti program ali sneti brezplačnega itd.). V zadnji številki pa je članek res bos (škoda prostora). Kako ste sploh prišli na zamisel, da ste primerjali video iz fotoaparata in video iz kamere? Vprašanje "Zakaj za video zadostuje fotoaparat?" v reviji takega formata in ugleda je nekaj podobnega kot "Zakaj za gledanje zadostuje črno-beli monitor?".

Sliko boste lahko gledali, obdelovati barv pa vam gotovo ne bo treba. Še kak razlog, hmmm, verjetno cena. No, če ne drugega, je pa treba pohvaliti, da se je g. Šimenc zelo potrudil in napolnil polovico strani. Dodati pa je še treba, da je odgovor g. Klančarja v NULO. Kot sem rekel, to vam pišem, ker nimam pametnejšega dela. Super ste in še tako naprej.

Peter

Najprej, zelo me veseli, da vam je rubrika sicer všeč ;)

Sicer pa sem osebno prepričan, da je dilema, ki smo jo izpostavili v tokratnem Pro et contra, realna, oziroma bo za mnogo uporabnikov realna v kratkem, morda v pol leta, morda v letu, morda dveh.

Res je, zaenkrat imaj(m)o take dileme še redki, pa vendar, že danes je mogoče fotoaparat uporabiti za velik del opravil, za katera turisti ponavadi uporabljaj(m)o prave kamere. Navsezadnje tudi Jonas Ž za video posnetke na svojem nagrajenem blogu uporablja navadni Ixus ;) Zadeva je primerljiva z dilemo fotoaparat ali telefon s fotoaparatom. Vsem je jasno, da je telefon slabši in bo zelo verjetno vedno slabši. Bo pa kmalu (oz. je že) dovolj dober, da bo zadoščal veliki večini občasnih "fotografov".

Matjaž Klančar

odgovorni urednik

Dvoje oken z eno licenco?

Spet se obračam na vas, ker imam vprašanje. Morda sem malo len, ker bi verjetno odgovor lahko poiskal tudi drugje, vendar vas kot vaš redni naročnik prosim, da mi spet pomagate. Imam namreč nov računalnik, s katerim sem kupil tudi Windows XP, in naknadno še "brezplačno" nadgradnjo na Windows Vista. Viste zaenkrat še nisem namestil, me pa zanima, kako je z licenčno pogodbo in (ne)kršenjem avtorskih pravic v primeru, da bi imel v računalniku (na dveh diskih) nameščen tako XP kot Visto, če bi se Vista "izkazala", pa samo dve namestitvi Viste v enem računalniku (spet na dveh različnih diskih). Gre za to, da bi imel en operacijski sistem za "igračkanje", drugega pa za resno delo, hkrati pa (če se le da) ne bi rad kršil pravil igre. ;) Seveda bi vedno delovala samo ena namestitev operacijskega sistema naenkrat.

Christian

V Microsoftu pravijo, da bi s  tem kršili licenčno pogodbo. Licenčni pogoji licenc DSP namreč dovoljujejo le eno namestitev. Express upgrade omogoča nadgradnjo na Visto, ne predstavlja pa dodatne licence, ki bi omogočala spodnji scenarij oziroma dovoljevala, da sta v računalniku nameščeni obe različici Oken ...  

Televizija in internet hkrati

Imam vprašanje. Za Siolov TV imam v računalniku dve omrežni kartici. Na eno imam priključen internet iz usmerjevalnika, na drugi pa prek VLC gledam Siol TV, vendar pa ne morem spremljat Siol TV in hkrati brskati po internetu. Ko gledam tv, ne deluje omrežje in nasprotno. Poizkusil sem z naslovom IP 10.26.0.55 (pač poljuben naslov IP Amina). Sicer pa, če naslov IP ni pomemben ...

Žiga

Na omrežni kartici, prek katere spremljate tv, poskusite vpisati samo naslov IP in masko (subnet), polje prehod oziroma gateway pa pustite prazno.

Tudi KISS ima slovenske sporede

V majski številki ste v članku Divx v (vsako) dnevno sobo pri opisu (sicer odlično ocenjenega) predvajalnika KISS DP-600 omenili, da slovenski sporedi niso dosegljivi. Z nekaj kliki je to mogoče, obiskati je treba stran www.tinystocks.com/k/docs/kiss.html in slediti navodilom (Installation). Prek te strani je dosegljiv drug EPG z vso funkcionalnostjo (priljubljene oddaje, snemanje - če gre za kissov snemalnik itd.).

Morda bi bilo dobro, da to objavite (oz. na to opozorite pri kakem prihodnjem testu KISSovega predvajalnika), ker je zadeva (še posebej, če si kdo lasti snemalnik) zelo uporabna.

Obstaja še cel kup drugih strani KML, nekatere omogočajo precej uporabne zadeve, kot je branje e-pošte in podobno.

Najlepša hvala za ta koristen napotek!

Hitrosti različnih diskov

Zanima me, kakšna je hitrost pisanja/branja na disku (320 GB in 7200 obr./min.), če gre za prenos prek: USB 2.0, fire wire ali z diska na disk v računalniku?

Zdravko

Gremo kar po vrsti:

1. USB 2.0 v praksi zmore največ 20 MB/s +/- 1 MB/s. Toliko zmore danes praktično vsak disk, tako da je ozko grlo v tem primeru vmesnik.

2. Prepustnost vmesnika firewire (spet v praksi) je od 30 do 70 % večja kot pri USB 2.0 oz. od zgoraj navedenih številk, odvisno od števila in velikosti datotek. Hitrost prenosa (branja/pisanja na disk) je tako med 25 in 35 MB/s.

3. Današnji diski zmorejo okrog 60 MB/s, to hitrost pa lahko dosežemo, če imamo v računalniku dva diska (pri kopiranju z enega na drugega). Pri kopiranju z diska na disk, pri čemer je izvorni in ciljni disk enak, pa je hitrost seveda več kot polovico nižja.

Spletni strežnik na usmerjevalniku

V majski številki Monitorja ste v rubriki Preizkusi v članku "Bittorent na usmerjevalniku" opisali Asusov usmerjevalnik WL-700gE. Usmerjevalnik je pritegnil mojo pozornost, vendar me je med raziskovanjem podrobnosti zmotila nejasnost. V specifikacijah je namreč naveden "web" strežnik, vendar pa iz konteksta nadaljnjega besedila lahko sklepam le, da gre za vgrajeni vmesnik za objavo fotografij, komentarjev ..., ne pa tudi za objavo/streženje spletnih strani. Povprašal sem zastopnika in dobil negativen odgovor! Ker pa ne premorejo inovativne žilice in ker se je vaša inovativna žilica že večkrat izkazala, se obračam na vas z vprašanjem, ali imate morebiti idejo in - še bolje - možnost preizkusiti, ali res ni načina, da bi usmerjevalnik prepričal, da bi objavljal spletno stran. Morebiti pa poznate izdelek, ki bi mi poleg drugih odličnih lastnosti Asusovega usmerjevalnika ponudil še spletni strežnik?

Simon

Usmerjevalnika z namenskim spletnim strežnikom, razen tistim za spletni nastavitveni vmesnik, zaenkrat še nismo zasledili. Kljub temu lahko poizkusite vzpostaviti strežnik po naslednjem postopku:

www.dd-wrt.com/wiki/index.php/WEB_server


Potrebovali boste usmerjevalnik Linksys WRT54GL , ki mu naložite strojno programsko opremo DD-WRT, www.dd-wrt.com.

Zavedati pa se je treba, da ima tak usmerjevalnik zgolj osnovne zmogljivosti spletnega strežnika, zato kompleksnih spletnih strani ni priporočljivo (ali smiselno) nalagati na usmerjevalnik.

Kateri tiskalnik?

Včasih je bilo znano, da Epson v svojih tiskalnikih (večnamenskih napravah) uporablja tehnologijo, pri kateri je bila glava za izpis ločena od kartuše (glava je bila vgrajena v sam tiskalnik), medtem ko je bila glava za izpis pri HPjevih tiskalnikih na samih kartušah. V primeru okvare glave pri Epsonu je bilo treba zamenjati celotno napravo, pri HPjih pa se je glava menjala vsakokrat, ko se je menjala kartuša (dražje, vendar v primeru okvare glave ceneje).

Zanima me, kako je zdaj s tem?

Ali obe podjetji še vedno uporabljata isti koncept glav za tiskanje?

Ker se odločam za nakup večnamenske naprave in kolebam med Epson Stylus DX6050 in HP Photosmart C4180, me zanima, katera naprava je po vašem mnenju boljša.

Sašo

Sistem je danes podoben, vendar nekoliko bolj "mešan". Canon namreč premore nekatere (cenejše) modele, pri katerih je glava vgrajena kar v kartušo (večinoma pa ima to ločeno), HP pa premore (dražje) modele, pri katerih so glave in kartuše ločene (večinoma pa ima glave in kartuše skupaj). Epson pa še kar vztraja pri ločenih glavah in kartušah.

Med modeloma, ki ju navajate, bi bolj priporočali HP.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki