Članki / Avtor - Uroš Mesojedec

  • Retrospektiva prvih let spleta 2.0

    Konec lanskega leta se je iztekla znana petletna stava, v kateri sta direktor digitalnih izdaj založniškega velikana New York Times ter eden pionirjev "spleta 2.0", Dave Winer, soočila svoja pogleda na prihodnji razvoj spleta. Winer je trdil, da bodo med zadetki Googla za pet najbolj vročih novic leta spletni dnevniki uvrščeni bolje od člankov digitalnega New York Timesa.

    Objavljeno: 26.3.2008 13:40 | Kategorija: Nove tehnologijeveč
  • Odprt in varen

    Varno in zanesljivo delovanje računalnika danes marsikomu pomenita precej več kot pred desetletjem ali dvema, ko so številni temeljni računalniški programai nastajali brez prevelikega razmisleka o varnosti.

    Objavljeno: 7.11.2006 11:22 | Kategorija: Zgodovinaveč
  • Eiffel

    Razliko med Evropejci in Američani včasih presenetljivo nazorno pokažejo celo programski jeziki. Ko se je v sedemdesetih letih minulega stoletja iskal učinkovitejši nadomestek za zbirnik, sta onkraj velike luže Brian Kernigan in Dennis Ritchie izumila C, z nekoliko drugačnimi motivi pa je v slavnem švicarskem inštitutu ETH Niklaus Wirth utemeljil pascal.

    Objavljeno: 5.6.2006 21:35 | Kategorija: Programerveč
  • Programerske novice: junij 2004

    Z dodatnimi sredstvi Novella projekt Mono napreduje še uspešneje in je vse bolj priljubljen tudi med razvijalci. Tako je bila nedavno objavljena preizkusna različica 1.0, ki je pomemben mejnik v razvoju vsakega programskega izdelka.

    Objavljeno: 5.6.2006 21:13 | Kategorija: Programerveč
  • Šifriranje podatkov

    Šifriranje vsebine diskov ni v datotečnih sistemih nobena posebna novost. Podpirajo jo skoraj vsi sodobni sistemi in neredko z njo nimamo posebnih težav. Po tem, ko jo enkrat omogočimo, je za ustrezno prijavljenega uporabnika nevidna. Fizično so podatki na nosilcu zapisani šifrirano, a se med branjem odšifrirajo, uporabijo v programih in pred zapisom znova šifrirajo. Takemu šifriranju pravimo tudi sprotno (on-the-fly encryption). Ima pa tak pristop, kadar je del operacijskega sistema, dve težavi: prva je, da smo odvisni od operacijskega in datotečnega sistema, ki ga uporabljamo. Pogosto pa si želimo zaupne podatke, ki so pravzaprav vredni šifriranja, prenašati med različnimi napravami. Šifrirani podatki na drugi napravi verjetno ne bodo dostopni, saj se bo skoraj gotovo razlikoval naš enolični uporabniški ključ (oznaka uporabnika, ki jo pozna sistem in je temelj šifriranja, ker pa ni neposredno povezana z uporabniškim imenom, je pogosto na različnih napravah povsem drugačna) ali pa bomo naleteli na nekoliko drugačno različico operacijskega ali datotečnega sistema, ki naših šifriranih podatkov ne bo prepoznal. Druga težava je povezana z zaupanjem. Algoritem šifriranja, ki je v rabi pri nekaterih operacijskih sistemih, ni nujno razkrit v obliki izvirne kode. Zanašati se zgolj na zagotovila izdelovalca, pa za tiste bolj paranoične nikakor ni dovolj dobro jamstvo za zadostno šifriranje.

    Objavljeno: 2.2.2006 00:48 | Kategorija: Odprta scenaveč
  • Borlandov par

    Dva najpomembnejša Borlandova izdelka sta pred kratkim izšla v novih, prelomnih različicah.

    Objavljeno: 5.1.2006 21:09 | Kategorija: Programerveč
  • Programerske novice: maj 2004

    Microsoft je brez pompa objavil, da odpira novo spletišče, namenjeno spremljanju komunikacije med razvijalci. Spletišče, imenovano "Kanal 9" - navdih za ime je oznaka zvočnega kanala, ki ga številni letalski prevozniki uporabljajo za obveščanje potnikov o poteku leta - vsebuje priljubljena spletna komunikacijska orodja, kot so spletni dnevniki (blogs), forumi, zbirke znanja "wiki" in novice, opremljene z večpredstavnimi dodatki.

    Objavljeno: 5.1.2006 21:06 | Kategorija: Programerveč
  • Programerske novice

    Glede na odnos do jave in proste kode, ki ga je minula leta kazal Microsoft, sodi sveže napovedano sodelovanje med ponudnikom prostokodnega programskega strežnika za javo in največjim programskim podjetjem bolj v rubriko "Saj ni res, pa je...". In vendar je res. Microsoftov vodja za strategijo platformskih tehnologij, Bill Hilf, ki je bil še nedavno eden vidnejših mož v IBMu, odgovornih za Linux, je pojasnil prednosti, ki jih obe strani vidita v prihodnjem dolgoročnejšem načrtovanju. Programski strežnik JBoss naj bi se ob pomoči truda obeh podjetij veliko bolj znašel na podlagi strežniških Oken, in to naj bi dvignilo priljubljenost obeh.

    Objavljeno: 8.12.2005 23:30 | Kategorija: Programerveč
  • XUL, maščevanje plazilca

    Odpiranje programov v splet je nadvse priljubljeno, žal pa spletni brskalniki niso bili nikoli namenjeni izvajanju resnih programov. Dokler ni prišel XUL.

    Objavljeno: 18.11.2005 19:12 | Kategorija: Programerveč
  • Programerske novice: april 2004

    V tej številki predstavljamo XUL, označevalni jezik za hitro izgradnjo uporabniških vmesnikov, s katerim je zgrajena zunanja podoba celotne palete izdelkov Mozille (brskalnik, e-pošta, koledar, klepet...). V želji, da bi XUL približali širši množici razvijalcev, je Mozilla Foundation razgrnila načrte za prihodnost. Najzanimivejši del predlogov je izdelava razvojnega orodja, dodatka za priljubljeni Eclipse, ki bi omogočal hitrejšo izgradnjo vmesnikov XUL. Mozilla se želi prikupiti razvijalcem še z razširjeno podporo programskim jezikom. Poglavitni programski jezik je še vedno javascript, ki ga želijo nadgraditi v veliko zmogljivejši javascript 2, svoj dan pa bodo dočakali tudi programerji v pythonu in pozneje tudi v perlu. Zaradi navezave na Eclipse in tradicionalnega sodelovanja s Sunom si marsikdo obeta tudi izboljšano podporo programiranju Mozille in gradnikov novih programov zanjo v javi, kar bi izvrstno sovpadalo z neodvisnostjo od podlage, ki jo sicer že ponuja XUL. Žal čvrstejše zavezanosti javi zaenkrat iz uradnih sporočil ni zaznati. Vsekakor bo več podatkov na voljo na posebnem spletišču za razvijalce, developers.mozilla.org, ki ga pripravljajo.

    Objavljeno: 18.11.2005 19:10 | Kategorija: Programerveč