V prejšnji številki smo si ogledali, kako so sestavljeni moderni superračunalniki, in od daleč pokukali v slovenske superračunalniške zmogljivosti. Tokrat pa smo vzeli pot pod noge in jo mahnili v Novo Gorico, kjer v predmestju Kromberk najdemo enega večjih komercialnih superračunalnikov na Slovenskem.
Dvakrat na leto izide posodobljena lestvica 500 najhitrejših superračunalnikov na svetu, na kateri žal ni nobenega slovenskega predstavnika. A to ne pomeni, da v Sloveniji sploh nimamo ali ne uporabljamo superračunalnikov. Imamo jih kar nekaj in z njimi večinoma znanstveniki rešujejo vrsto zanimivih problemov, le razdrobljeni so po vsej državi. Ogledali smo si, kako so zgrajeni superračunalniki in katere imamo v Sloveniji.
Intel in Micron sta leta 2015 napovedala nov obstojni pomnilnik, ki je bistveno hitrejši od flasha in utegne revolucionirati sprva hrambo podatkov, kasneje pa koncept večnivojskega pomnilnika v računalništvu. Manj kot dve leti pozneje smo dobili prvi izdelek, ki ni razočaral, čeprav ni mogel izpolniti predlanskih nerealnih obljub.
V tretjem največjem nemškem mestu so se pred poldrugim desetletjem odločili, da bodo v računalnike mestne uprave postopno namestili Linux in drugo odprtokodno programsko opremo. Pričakovali so, da bodo s tem privarčevali več milijonov evrov, kolikor so plačevali Microsoftu za licence. Svet je z zanimanjem opazoval, kako bo potekal največji usklajen prehod na odprto kodo v zgodovini. Čeprav je München leta zagotavljal, da je bil projekt velik uspeh, so letos izglasovali vrnitev na Microsoftovo programsko opremo. Kje se je zalomilo?
Nekatere stvari tudi v ponorelem modernem svetu ostajajo enake. Izdelovalci mobilnih telefonov vsako leto prenovijo svoje modele. Preberemo lahko, da v njih tiktakajo procesorji najrazličnejših znamk: Apple, Samsung, Mediatek, Qualcomm, Huawei … Toda ti so si bolj podobni, kot kažejo njihova imena. Vsi uporabljajo arhitekturo ARM, ki ostaja stalnica v mobilnem svetu in na katero Intel še vedno ni našel odgovora.
Stari računalniški pregovor pravi, da je vsak računalnik, ki je kakorkoli povezan v internet ali druga omrežja, ranljiv in da je mogoče z zadostnimi sredstvi vdreti vanj. Od tod bi lahko sklepali, da velja tudi obrnjeno – če računalnik ni nikamor povezan, je varen. Raziskovalni koncepti in praktične izvedbe napadov dokazujejo, da to sploh ne drži. Edini stoodstotno neprebojen računalnik je ugasnjen.
Od zadnjega velikega testa brskalnikov je minilo poltretje leto, kar je za ta segment programske opreme zelo veliko. Internetne tehnologije sodijo med najhitreje razvijajoča se področja, zato si oglejmo, kakšne novosti so pripravili izdelovalci velikih in kje svoje niše iščejo pisci manjših brskalnikov. Svet je danes precej drugačen kot leta 2014.
V svetu elektronov in bitov na nas prežijo številne nevarnosti, a to ne pomeni, da smo povsem brez moči. Verjetnost, da nas zadenejo nevšečnosti, lahko korenito zmanjšamo z uporabo dobrih varnostnih praks. Nekatere izmed njih so samoumevne, druge bodo še postale take. Nekatere so namenjene rabi doma, druge uporabljajo tudi velike organizacije.
Namestili smo svežo kopijo operacijskega sistema in nov brskalnik ter se odpravili v internet. Brez dodatne programske opreme, brez vtičnikov in piškotkov bi pričakovali, da smo v njem brezimni in da nam spletne strani ne morejo slediti. Ne bi se mogli bolj motiti.
Strojno učenje omogoča prepoznavanje govora, strojno prevajanje, prepoznavanje vsebine na fotografijah, samodejno analizo besedil in številna druga opravila, ki so bila še nedavno zgolj v domeni človeka. Zdaj pa je Google pokazal, kako lahko s strojnim učenjem filmska fikcija postane realnost. Ostrenje in zviševanje ločljivosti na posnetkih je z nevronskimi mrežami dobilo povsem novo razsežnost.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
