Prva računalniška omrežja so imela zelo togo in osrediščeno ureditev z zvezdasto obliko. Brez prave konkurence so prevladovala v 60. in 70. letih, ponekod pa so se obdržala še precej dlje. Imenujemo jih terminalska omrežja, saj so bila sestavljena iz posameznih osrednjih računalnikov in z njimi povezanih združljivih terminalov.
Računalniške komunikacije so bile sprva vezane na obstoječe telekomunikacijske tehnologije, hiter razvoj računalništva in vse večje potrebe po prenosu podatkov pa so narekovali oblikovanje sodobnejših digitalnih omrežij s hitrimi hrbtenicami ter postopno digitalizacijo starejših analognih omrežij in storitev.
Mikroračunalništvo je tesno povezano z razmahom avtomatizacije. Razvoj računalniško vodenih avtomatov in robotov je bil še posebej pomemben za dvig kakovosti, varnosti in ekonomičnosti v industrijski proizvodnji. Pri nas so razvoj in uporabo robotov konec 70-ih spodbudili strokovnjaki Instituta Jožef Stefan in obeh univerz.
V 80-ih letih so proizvajalci predstavili posebno vrsto osebnih mikroračunalnikov, ki so lahko poganjali revolucionarne nove grafične uporabniške vmesnike. Od dražjih znanstvenih naprav so se razlikovali po bolj uporabniško prijazni zasnovi in nižji ceni. Prve grafične mikroračunalnike so pri nas uvozili leta 1985, bolj množično uporabo pa so dosegli šele konec 80-ih.
Mikroračunalniki IBM PC so stanje prevetrili še bolj temeljito kot hišni mikroračunalniki pred njimi. Njihove zmogljivosti so lahko zadovoljile precej širši krog poslovnih, zasebnih in celo zahtevnejših profesionalnih uporabnikov. Prve naprave te vrste so k nam uvozili leta 1985, kmalu za tem pa so naprave združljive s peceji ponudili tudi domači proizvajalci.
Najnaprednejši znanstveni mikroračunalnik, sad domačega razvoja, praznuje častitljiv jubilej – Triglav Iskre Delte je star 40 let!
Mikroračunalništvo je med ljudmi sprostilo izredno moč. Računalnik, ki je pred tem iz laboratorijev prežal nanje kot nerazumljiva grožnja, je postal vsakdanje, vsestransko orodje. Tudi stroka se je hitro zavedela pomena nove tehnologije za širšo družbo in nastale so pobude za razvoj nekakšnih ljudskih mikroračunalnikov, še posebej takšnih, ki bi bili primerni za množično uporabo v šolah.
Na domače razvijalce mikroračunalnikov so vplivale tudi rešitve podjetja DEC. Po uspešnem zagonu terminalske proizvodnje so na začetku 80-ih let izvedbe mikroprocesorskih miniračunalnikov DEC MicroPDP-11 izdelovali v podjetju Kopa. Pomagali so jim sodelavci Instituta Jožef Stefan, ki so s 16-bitnim mikroprocesorjem DEC T-11 izdelali tudi svoj mikroračunalnik PMP-11.
Po uspehu prvih bolj dostopnih in potrošniško usmerjenih mikroračunalnikov so ob prehodu v 80. nastali novi ceneni hišni mikroračunalniki. Proizvajalci so po zgledu igralnih konzol tu prvič več poudarka namenili grafiki, zvoku in zabavni programski opremi. Takšni hišni računalniki, primerni za zasebno uporabo, so se pri nas v večjem številu pojavili šele leta 1984.
Koncept samogradnje je v mikroračunalništvu prisoten od samega začetka. S težnjo k ceneni izdelavi in zasebni uporabi je močno vplival na nastanek klasičnih hišnih računalnikov in oblikovanje značilne mikroračunalniške subkulture. S samogradnjo in z ljubiteljskim mikroračunalništvom so se pri nas resno začeli ukvarjati na začetku 80. let.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
