Članki

  • Odprtokodno usmerjanje

    Nekateri internetni usmerjevalniki, namenjeni rabi doma, v resnici zmorejo dosti več, kot navajajo izdelovalci. Skrivnost je v izboljšani strojni programski opremi (firmware), napisani s strani računalniških zanesenjakov.

    Objavljeno: 28.3.2006 01:56 | Kategorija: Odprta scenaveč
  • Generacija 3,5, pohitreni UMTS

    Še preden je zaživel tretji rod mobilnega omrežja, je postalo jasno, da temeljne prenosne hitrosti (do 384 Kb/s) ne bodo kos zahtevam, ne samo prihajajočim, temveč tudi trenutnim (internetnim) storitvam. Za omrežje UMTS so bile zato razmeroma hitro pripravljene razširitve, ki bodo na podlagi trenutne infrastrukture povzdignile podatkovni prenos do teoretičnih 14,4 Mb/s, kar ponekod celo prekaša danes razširjene širokopasovne povezave v stacionarnem omrežju.

    Objavljeno: 28.3.2006 00:22 | Kategorija: Nove tehnologijeveč
  • Od mehaničnega Turka do digitalnega velemojstra

    Razvoj računalniškega šaha ima zanimivo in pestro zgodovino, tesno prepleteno z razvojem računalništva. Bil je vzpodbuda za raziskovalce in inženirje, pa tudi nekakšno merilo za zmogljivost računalnika za vse tiste, ki jim megaherci in gigaflopi niso veliko pomenili. Čim bolje je znal računalnik igrati šah, tem zmogljivejši je bil.

    Objavljeno: 28.3.2006 00:22 | Kategorija: Zgodovinaveč
  • Tehnomanija: marec 2006

    Večni dvoboj na področju zmogljivosti mikroprocesorjev je ubral nova pota. To, kar so bili v preteklosti megaherci, postajajo zdaj procesorji z več jedri. Med tem, ko dvojedrni procesorji šele dodobra prihajajo na trg, se izdelovalci že pripravljajo na novo bitko procesorjev s štirimi jedri, ki naj bi se zgodila predvidoma leta 2007. Tako Intel kot AMD bosta v kratkem razgrnila svoje strategije na tem področju, a to ni zanimivo za vsako rabo. Medtem ko procesorje z več jedri brez težav vidimo v strežnikih, ki obdelujejo veliko količino podobnih transakcij (na primer strežba spletnih strani), je namreč vzporedno izvajanje kode v računalnikih za osebno povsem druga pesem. Velika večina današnjih programov, denimo, sploh ne zna izrabiti več jeder, vprašanje pa je tudi, koliko lahko tak pristop posameznemu uporabniku koristi tudi v prihodnje. Intel in AMD pa omenjata, da bo razvoj procesorjev morda nekega dne pripeljal do izdelkov, ki bodo imeli tudi po deset ali celo sto jeder na čip. Zdi se, da nas v tem primeru čakajo še korenite spremembe.

    Objavljeno: 27.3.2006 23:42 | Kategorija: Tehnomanijaveč
  • Mozilla Thunderbird

    Potem ko je Mozilla dobivala nove in nove možnosti, je postajala tudi vedno bolj nabrekla, zato je kmalu postalo jasno, da bo nekje počilo. Najprej se je iz debla programske zbirke odcepil spletni brskalnik, Mozilla Firefox. In ker ni trajalo prav dolgo, da so uporabniki z njim množično nadomeščali svoje dotedanje brskalnike, celo Mozillo, se je izvalil nov ptič.

    Objavljeno: 8.3.2006 19:14 | Kategorija: Odprta scenaveč
  • Drzna namestitev Gentoo

    Gentoo Linux je precej nenavadna zadevščina in nameščati Gentoo je nekaj takega, kot bi sestavljali svoj avtomobil, če ne kar izdelovali dele, ki bodo pozneje sestavljali naš avto. Kaj sploh je Gentoo? Daniel Robbins, oče Gentooja, ni bil zadovoljen s ponudbo GNU/Linuxa. Distribucije, ki so bile na voljo, so se mu zdele preveč zapletene, neprimerne, orodja, ki so bila na voljo, pa niso počela tega, kar si je želel. Tako sta se rodila Gentoo in portage, koncept in orodja za vzdrževanje, prevajanje in nadgradnjo paketov distribucije. Uporabniki BSD se bodo najbrž nasmehnili in pomislili na sistem ports, ki počne prav to.

    Objavljeno: 8.3.2006 19:14 | Kategorija: Odprta scenaveč
  • Na kratko iz spleta: junij 2004

    Naša domača Adria sicer ne sodi med poceni letalske družbe, a jo čedalje ostrejša konkurenca sili v zniževanje cen, zato se, preden se dokončno odločite, splača pogledati tudi na njeno spletno stran. Prav lahko se zgodi, da boste naleteli na ugodno priložnost in, recimo, v Amsterdam ali London odleteli ceneje kakor s katerim od sicer cenejših tekmecev.

    Objavljeno: 4.3.2006 16:33 | Kategorija: Na zveziveč
  • Tehnomanija: februar 2006

    Ena od stalnic v računalniški industriji je tesna povezava družbe Dell z dvema poglavitnima partnerjema: Intelom in Microsoftom. Toda zdi se, da so časi brezpogojne zvestobe minili in vse več je podatkov, namigov in dokazov o tem, da se Dell ozira tudi drugam. Direktor družbe je nedavno izjavil, da so v Dellu odprti za možnost uporabe AMDjevih procesorjev, kar bi bilo za tega izdelovalca velikanski uspeh. Čez nekaj dni so izjavo sicer omilili, toda tudi najuglednejši analitiki menijo, da bo do konca leta 2006 Dell v svoji ponudbi imel vsaj en izdelek z AMDjevo tehnologijo. Za zdaj stavijo zlasti na procesorje Opteron, to pa pomeni - strežnike. Po drugi strani se je Dell odločil, da bo v Veliki Britaniji kot privzeti brskalnik v svojih računalnikih ponudil Firefox. Ob tem je podjetje dalo vedeti, da ne bo podprlo standarda HD DVD, katerega pobudnik je tudi Microsoft. To samo po sebi resda še ni velik prebeg v slogu družbe Apple in procesorjev Intel, pa vendar nakazuje, da se bodo morali tudi največji v prihodnje truditi, da bodo obdržali podporo partnerjev. Konkurenca torej deluje.

    Objavljeno: 27.2.2006 18:24 | Kategorija: Tehnomanijaveč
  • Od VisiCalca do Excela

    Dobrega četrt stoletja dolga zgodovina elektronskih preglednic je polna nenadnih preobratov, pravdanja, zamujenih priložnosti in velikih uspešnic, ki se jim lahko tudi precej zahvalimo za to, da so dandanes osebni računalniki tako razširjeni.

    Objavljeno: 27.2.2006 18:23 | Kategorija: Zgodovinaveč
  • Koga pa vi spuščate v svoj dom?

    Vse prevečkrat se nam zdi, da je izboljšanje varnosti povezano s tako velikimi stroški, da si v domačem okolju preprosto ne moremo privoščiti varnih rešitev. A nekatere odprtokodne rešitve nas znajo prepričati tudi o nasprotnem. Smoothwall Express je odprtokodni požarni zid na podlagi Linuxa, ki je brezplačen. Pa je zato kaj manj učinkovit?

    Objavljeno: 2.2.2006 00:48 | Kategorija: Odprta scenaveč