Članki

  • Tehnomanija: marec 2006

    Večni dvoboj na področju zmogljivosti mikroprocesorjev je ubral nova pota. To, kar so bili v preteklosti megaherci, postajajo zdaj procesorji z več jedri. Med tem, ko dvojedrni procesorji šele dodobra prihajajo na trg, se izdelovalci že pripravljajo na novo bitko procesorjev s štirimi jedri, ki naj bi se zgodila predvidoma leta 2007. Tako Intel kot AMD bosta v kratkem razgrnila svoje strategije na tem področju, a to ni zanimivo za vsako rabo. Medtem ko procesorje z več jedri brez težav vidimo v strežnikih, ki obdelujejo veliko količino podobnih transakcij (na primer strežba spletnih strani), je namreč vzporedno izvajanje kode v računalnikih za osebno povsem druga pesem. Velika večina današnjih programov, denimo, sploh ne zna izrabiti več jeder, vprašanje pa je tudi, koliko lahko tak pristop posameznemu uporabniku koristi tudi v prihodnje. Intel in AMD pa omenjata, da bo razvoj procesorjev morda nekega dne pripeljal do izdelkov, ki bodo imeli tudi po deset ali celo sto jeder na čip. Zdi se, da nas v tem primeru čakajo še korenite spremembe.

    Objavljeno: 27.3.2006 23:42 | Kategorija: Tehnomanijaveč
  • Mozilla Thunderbird

    Potem ko je Mozilla dobivala nove in nove možnosti, je postajala tudi vedno bolj nabrekla, zato je kmalu postalo jasno, da bo nekje počilo. Najprej se je iz debla programske zbirke odcepil spletni brskalnik, Mozilla Firefox. In ker ni trajalo prav dolgo, da so uporabniki z njim množično nadomeščali svoje dotedanje brskalnike, celo Mozillo, se je izvalil nov ptič.

    Objavljeno: 8.3.2006 19:14 | Kategorija: Odprta scenaveč
  • Drzna namestitev Gentoo

    Gentoo Linux je precej nenavadna zadevščina in nameščati Gentoo je nekaj takega, kot bi sestavljali svoj avtomobil, če ne kar izdelovali dele, ki bodo pozneje sestavljali naš avto. Kaj sploh je Gentoo? Daniel Robbins, oče Gentooja, ni bil zadovoljen s ponudbo GNU/Linuxa. Distribucije, ki so bile na voljo, so se mu zdele preveč zapletene, neprimerne, orodja, ki so bila na voljo, pa niso počela tega, kar si je želel. Tako sta se rodila Gentoo in portage, koncept in orodja za vzdrževanje, prevajanje in nadgradnjo paketov distribucije. Uporabniki BSD se bodo najbrž nasmehnili in pomislili na sistem ports, ki počne prav to.

    Objavljeno: 8.3.2006 19:14 | Kategorija: Odprta scenaveč
  • Na kratko iz spleta: junij 2004

    Naša domača Adria sicer ne sodi med poceni letalske družbe, a jo čedalje ostrejša konkurenca sili v zniževanje cen, zato se, preden se dokončno odločite, splača pogledati tudi na njeno spletno stran. Prav lahko se zgodi, da boste naleteli na ugodno priložnost in, recimo, v Amsterdam ali London odleteli ceneje kakor s katerim od sicer cenejših tekmecev.

    Objavljeno: 4.3.2006 16:33 | Kategorija: Na zveziveč
  • Tehnomanija: februar 2006

    Ena od stalnic v računalniški industriji je tesna povezava družbe Dell z dvema poglavitnima partnerjema: Intelom in Microsoftom. Toda zdi se, da so časi brezpogojne zvestobe minili in vse več je podatkov, namigov in dokazov o tem, da se Dell ozira tudi drugam. Direktor družbe je nedavno izjavil, da so v Dellu odprti za možnost uporabe AMDjevih procesorjev, kar bi bilo za tega izdelovalca velikanski uspeh. Čez nekaj dni so izjavo sicer omilili, toda tudi najuglednejši analitiki menijo, da bo do konca leta 2006 Dell v svoji ponudbi imel vsaj en izdelek z AMDjevo tehnologijo. Za zdaj stavijo zlasti na procesorje Opteron, to pa pomeni - strežnike. Po drugi strani se je Dell odločil, da bo v Veliki Britaniji kot privzeti brskalnik v svojih računalnikih ponudil Firefox. Ob tem je podjetje dalo vedeti, da ne bo podprlo standarda HD DVD, katerega pobudnik je tudi Microsoft. To samo po sebi resda še ni velik prebeg v slogu družbe Apple in procesorjev Intel, pa vendar nakazuje, da se bodo morali tudi največji v prihodnje truditi, da bodo obdržali podporo partnerjev. Konkurenca torej deluje.

    Objavljeno: 27.2.2006 18:24 | Kategorija: Tehnomanijaveč
  • Od VisiCalca do Excela

    Dobrega četrt stoletja dolga zgodovina elektronskih preglednic je polna nenadnih preobratov, pravdanja, zamujenih priložnosti in velikih uspešnic, ki se jim lahko tudi precej zahvalimo za to, da so dandanes osebni računalniki tako razširjeni.

    Objavljeno: 27.2.2006 18:23 | Kategorija: Zgodovinaveč
  • Koga pa vi spuščate v svoj dom?

    Vse prevečkrat se nam zdi, da je izboljšanje varnosti povezano s tako velikimi stroški, da si v domačem okolju preprosto ne moremo privoščiti varnih rešitev. A nekatere odprtokodne rešitve nas znajo prepričati tudi o nasprotnem. Smoothwall Express je odprtokodni požarni zid na podlagi Linuxa, ki je brezplačen. Pa je zato kaj manj učinkovit?

    Objavljeno: 2.2.2006 00:48 | Kategorija: Odprta scenaveč
  • Šifriranje podatkov

    Šifriranje vsebine diskov ni v datotečnih sistemih nobena posebna novost. Podpirajo jo skoraj vsi sodobni sistemi in neredko z njo nimamo posebnih težav. Po tem, ko jo enkrat omogočimo, je za ustrezno prijavljenega uporabnika nevidna. Fizično so podatki na nosilcu zapisani šifrirano, a se med branjem odšifrirajo, uporabijo v programih in pred zapisom znova šifrirajo. Takemu šifriranju pravimo tudi sprotno (on-the-fly encryption). Ima pa tak pristop, kadar je del operacijskega sistema, dve težavi: prva je, da smo odvisni od operacijskega in datotečnega sistema, ki ga uporabljamo. Pogosto pa si želimo zaupne podatke, ki so pravzaprav vredni šifriranja, prenašati med različnimi napravami. Šifrirani podatki na drugi napravi verjetno ne bodo dostopni, saj se bo skoraj gotovo razlikoval naš enolični uporabniški ključ (oznaka uporabnika, ki jo pozna sistem in je temelj šifriranja, ker pa ni neposredno povezana z uporabniškim imenom, je pogosto na različnih napravah povsem drugačna) ali pa bomo naleteli na nekoliko drugačno različico operacijskega ali datotečnega sistema, ki naših šifriranih podatkov ne bo prepoznal. Druga težava je povezana z zaupanjem. Algoritem šifriranja, ki je v rabi pri nekaterih operacijskih sistemih, ni nujno razkrit v obliki izvirne kode. Zanašati se zgolj na zagotovila izdelovalca, pa za tiste bolj paranoične nikakor ni dovolj dobro jamstvo za zadostno šifriranje.

    Objavljeno: 2.2.2006 00:48 | Kategorija: Odprta scenaveč
  • Novice odprte scene: januar 2006

    Po več kot letu dni je izšla nova različica priljubljenega odprtokodnega brskalnika, ki je nastal na zapuščini Mozille. Najpomembnejša pridobitev Firefoxa 1.5 je sistem za samodejno posodabljanje, ki omogoča precej hitrejšo nadgradnjo brskalnika, brez vnovičnega prenosa celotne namestitve, ki je bil potreben doslej. S tem sistemom se je povečala predvsem varnost Firefoxa, saj bodo uporabniki imeli pogosteje nameščeno najnovejšo različico, izboljšano pa je tudi posodabljanje razširitev.

    Objavljeno: 2.2.2006 00:48 | Kategorija: Odprta scenaveč
  • Okna, ikone, menuji & miške

    Microsoftova Okna so nedavno praznovala 20. rojstni dan. To je v svetu računalništva že kar častitljiva starost in primeren povod za to, da si v zgodovinski rubriki ogledamo, kako so nastali in se razvijali grafični uporabniški vmesniki.

    Objavljeno: 31.1.2006 | Kategorija: Zgodovinaveč
ph