Se sploh še kdo znajde?
Zamisel za zapis, ki ga najdete na naslednji strani, se je v uredništvu izkristalizirala po tem, ko smo ugotovili, da je ponudba »paketov« naših mobilnih operaterjev tako noro zapletena, da jih v resnici ne obvladujejo niti sami operaterji, kaj šele uporabniki. Odločili smo se, da v to goščo vsaj malce posvetimo in jo poskusimo razsvetliti.
Kaj smo ugotovili?
Zapisati konkreten nasvet o tem, kateri mobilni paket je najboljši ali kateri mobilni operater je najboljši, je v resnici nemogoče, saj je različnih (vrst) uporabnikov enostavno preveč. Lahko pa si pomagate s spletnimi stranmi operaterjev, zemljevidi pokritosti in ponudbo telefonov. Predvsem pa – potrudite se, da se izbranemu operaterju ne boste (predolgo) zavezali.
Paketi, ki obsegajo X minut, Y SMSov in Z megabajtov podatkov so se danes razrasli kot plevel in, četudi bi mobilnim operaterjem verjeli, da so za nas najboljši, jih je enostavno preveč, da bi se med njimi lahko odločili. Orto nekaj, Itak nekaj drugega, popust tak, zastonj nekaj drugega, brez vezave, s tankom polnega goriva (res!). Huh! O tem, koliko kdaj v katerem paketu stane kateri telefon, pa imajo tako ali tako popolno predstavo le še računalniki v operaterjevem prodajnem oddelku. Ali pa še to ne, saj se nam je že zgodilo, da je bil v nekem paketu nekega konkretnega operaterja zastonj na voljo odličen HTCjev telefon 8x le in natanko en dan. Nato so ga umaknili. Očitno se je nekdo v prodajnem oddelku malce zmotil. (Telefon smo kljub temu pravočasno »kupili« ;)
Nekoliko starejši bralci se boste še spomnili, da v začetkih mobilne telefonije ni bilo prav nobenih paketov, le naročnina na storitev (enega in edinega) operaterja, ki je nato klice in SMSe mastno zaračunaval, še posebej v fiksno omrežje (istega operaterja). Ne, to ni bilo lepo. Nato smo s prihodom tuje konkurence (Si.Mobil) prvič ugledali predplačniške pakete (Halo), ki so zaradi visokih naročnin hipoma postali priljubljeni, še posebej za otroke in »začetnike« v mobilni telefoniji. Danes je spet nasprotno – večina uporabnikov ima sklenjena naročniška razmerja, ker je to enostavno bolj – enostavno.
Konkurenca je prinesla tudi oblikovanje prvih naročniških paketov, sprva so se ločili po cenah pogovorov in SMS storitev, kmalu tudi po tem, kateri telefonski aparat je bil uvrščen vanj in za koliko denarja. Konkurenca tretjega je prinesla še eno novost – ameriška Vega je kot prva uvedla pakete z zakupljenim številom pogovornih minut in SMSov, novost pa je kasneje predstavil še Tušmobil (ki je tudi odkupil Vegino omrežje). Danes imajo tako ponudbo vsi operaterji, kar je takrat pravilno napovedal takratni direktor Tušmobila (in kasneje konkurenčnega Telekoma).
Stranski učinek paketne prodaje mobilnih storitev je, da imamo danes tudi izredno razvit trg paketne prodaje telefonov, tablic, televizorjev, računalnikov in še česa. To ni slabo, čeprav je res, da npr. telefonov v prosti prodaji skorajda ne morete več kupiti. Pa čeprav včasih stanejo približno enako kot izbrani modeli v paketni ponudbi. Da, vedno se splača preračunati, koliko nas »paketni« telefon v resnici sploh stane s svojimi 24 obroki in večinoma še posebnim in dražjim podatkovnim paketom.
In seveda – zelo koristen »učinek« paketne prodaje je, da uporabnik večinoma ne rabi več skrbeti za to koliko in v katero omrežje klicari in koliko ga bo vsak preneseni megabajt dodatno udaril po žepu. Danes, ko nimamo več neomejenih podatkovnih paketov, nas lahko »udari« le še drastično počasen prenos podatkov (64 Kb/s – hitrost nekdanje »digitalne« telefonije ISDN…).
In seveda, udarijo nas lahko prenosi podatkov v tujini. Pri čemer evropska komisarka napoveduje, da bodo leta 2015 odpravili nacionalno gostovanje po Evropi, kar pomeni, da bodo klici povsod le »krajevni«. Ali bo tako (oz. kdaj bo tako) tudi za prenos podatkov, pa bomo še videli.
