Objavljeno: 27.4.2005 00:02 | Avtor: Peter Šepetavc | Monitor Maj 2005

Pentium M na mizi

Pentium M je svojo zmogljivost že dokazal v prenosnikih in ni jih malo, ki menijo, da gre za idealen procesor tudi za namizne računalnike - ob visoki zmogljivosti se ne greje pretirano, pa tudi njegova poraba je dokaj majhna.

Procesor Pentium M je že ob splovitvi presenetil. Imel je namreč občutno nižji takt delovanja od takrat uporabljanih procesorjev (tako tistih za namizne kot za prenosne računalnike), obenem pa je bil zmogljivejši od predhodnikov. Če k temu prištejemo še majhno porabo energije in nizko segrevanje procesorja tudi pri polni obremenitvi, se Pentium M izkaže kot odličen procesor za prenosne računalnike. Pri namiznih PCjih je razvoj nekaj časa ubiral drugo pot - takti delovanja so se vse bolj višali, procesorji pa danes porabljajo velikanske količine energije, za njihovo hlajenje pa se moramo zatekati k velikim hladilnim rebrom, ki jim dela družbo primerno zmogljiv ventilator. Rešitev se pravzaprav ponuja kot na dlani: na podlagi procesorja Pentium M zgradimo namizni računalnik.

Vrženo rokavico je prvi pobral AOpen in predstavil osnovne plošče običajnega formata in okleščeno ("barebone") kocko tudi za ta procesor. Plošč pri nas zaenkrat še ni na voljo, medtem ko lahko mini ohišje z že vgrajeno osnovno ploščo kupimo tudi tostran Karavank. Kocka z imenom XC Cube EY855 Silver se po zunanjosti ne razlikuje od nekaterih XC Cubov za namizne procesorje. V ohišje, veliko približno 20 × 20 × 30 cm, je vgrajena osnovna plošča s podnožjem Socket 479, na katero je nameščen sistemski nabor Intel 855GME, ki ima že vgrajen tudi grafični procesor Intel Extreme 2. Na ploščo lahko namestimo največ dva pomnilniška modula DDR (takt povezave pomnilnika z naborom znaša 400 MHz), na voljo pa sta tudi razširitveni mesti AGP in PCI. V ohišje lahko namestimo eno optično enoto in en disk na vodilu IDE.

V EY855 smo sestavili računalnika z dvema različnima procesorjema: Pentiumom M 745 s taktom 1,8 GHz in Celeronom M s taktom 1,4 GHz. Ob bok smo mu postavili prav tako AOpnovo okleščeno kocko EX915, namenjeno procesorjem Pentium 4 in Celeron D na podnožju LGA775, ki temelji na sistemskem naboru 915G, v katerega smo namestili Pentium 4 550 s taktom 3,4 GHz in Celeron D s taktom 2,93 GHz. Procesorjev seveda nismo izbrali naključno, temveč glede na njihove maloprodajne cene: preizkušeni Pentium M stane skoraj natanko toliko kot Pentium 4, enako velja tudi za oba Celerona. Oba računalnika smo opremili z 2 × 512 MB pomnilnika DDR400 in 120-gigabajtnim diskom Maxtor DiamondMax Plus 9 na vodilu IDE. Izrisovanje grafike smo prepustili kar sistemskima naboroma.

Razlika med obema računalnikoma se pokaže, še preden ju sestavimo. V EY855 na procesor namestimo dokaj neugledno hladilno rebro z majhnim ventilatorjem, medtem ko je hladilnik v EX915 bakren, ventilator pa ima precej večji premer. Izkaže se, da večji ventilator ni nujno vedno tišji: ko smo v EX915 namestili procesor Pentium 4, je bil računalnik dokaj glasen, medtem ko je bila kocka s Pentiumom M ali Celeronom M tudi ob polni obremenitvi (hitrost ventilatorja se pri obeh računalnikih prilagaja temperaturi procesorja) praktično neslišna. Vse štiri sestave smo preizkusili v okolju Windows XP, rezultati meritev v testnih programih pa so v tabeli.

Pentium M se izkaže za povsem dostojnega konkurenta Pentiumu 4, medtem ko je Celeron M na splošno celo hitrejši od Celerona D. Namizna procesorja imata prednost pri poganjanju večpredstavnih programov in pri matematičnih testnih programih, kjer pride do izraza višji takt delovanja. Na splošno pa se lahko mobilna procesorja brez težav kosata s cenovno primerljivimi namiznimi procesorji.

Rezultati meritev preizkušenih procesorjev.

XC Cube EY855 pokaže, da bomo mobilne procesorje verjetno vse pogosteje srečevali tudi na pisalnih mizah, še posebej v okoljih, kjer je bolj kot surova računska moč pomembna majhna poraba energije in tiho delovanje računalnika. Sistemski nabor 855GME je sicer že nekoliko v letih in v prenosnikih ga že nadomešča nabor 915GM, ki prinaša podporo nekaterim novostim, kot so vodilo PCI Express, vmesnik SATA, dvokanalni dostop do pomnilnika in višji takt vodila. Sama kocka je sicer dražja od ločenega nakupa ohišja in osnovne plošče, po ceni pa za slabih 20 tisočakov presega tudi ceno primerljive kocke za namizne računalnike, vendar se za to odkupi z majhnimi zunanjimi merami in dovršenim oblikovanjem, neposrednega konkurenta EX915 pa poseka z neslišnim delovanjem.

AOpen XC Cube EY855