Panasonic Lumix DMC-FZ150
Panasonic je pred časom, podobno kot večina izdelovalcev, razdelil svoje optično zmogljive aparate FZ v dva razreda. Tokrat preizkušeni FZ150, naslednik modela FZ100, sodi v sam vrh, kjer se bojuje z uveljavljeno konkurenco, kot je Canonov paradni ultra zumirni Powershot SX40. Na papirju med konkurenti deluje razmeroma klavrno, saj razmerje med skrajnimi goriščnicami njegovega objektiva obljublja le 24-kratno povečavo. Poleg tega so tipalu v primerjavi s prejšnjo generacijo zmanjšali ločljivost s 14 na 12 megapik in Panasonic vsekakor ni edini, ki se je vzvratno odmaknil od svojih predhodnih oglaševalskih dosežkov.
Velikokrat so na tem področju v igri kompromisi in kljub tehnološkemu napredku tudi objektivi z največjimi razponi ne ponujajo najvišjih kakovosti. Panasonicov Leica objektiv ponuja razpon od 25 do 600 mm, kar bo več kot le zadostilo potrebam najzahtevnejših uporabnikov, poleg tega se ponaša s praktično ničelnimi popačenji sodčkavosti. Tudi sicer je med najkakovostnejšimi v tem razredu, skupaj z novim tipalom, ki ga odlikuje nizka občutljivost za šum, pa zagotavljata odlične rezultate. Najvišja občutljivost je v normalnem načinu do ISO 3200, zrnatost pa se je v primerjavi s predhodnikom zmanjšala po celotnem razponu ISO. Fotografije aparat zajema tudi v formatu RAW, kar pa ne velja za nižje postavljene modele FZ, niti večino Panasonicovih konkurentov. Prav tako so aparatu namenili podnožje hot-shoe, na katero lahko namestimo praktično katerokoli bliskavico.
Odlično se odreže tudi pri zajemanju HD videa polne ločljivosti, ki ga zajema v prepletenem načinu 60p. Na voljo so tudi nižje ločljivosti in hitrosti zajemanja, pri nizkih ločljivostih VGA in QVGA pa zmore zajeti tudi do 220 sličic na sekundo. Zmotila nas je le nekoliko popačena slika med zajemanjem videa, ki se je občasno pojavila na tripalčnem zaslonu z ločljivostjo 460.000 pik. A brez bojazni, da bi bilo to vidno tudi na končnem posnetkih. Ti so odlični in samodejno ostrenje deluje zvezno, hitro, a skoraj neopazno, brez neštetih popravkov. Na aparat, ki ima dva kakovostna mikrofona, je mogoče priključiti tudi dodatni mikrofon, v isti vhod pa lahko priključimo tudi daljinski upravljalnik. Tega bomo potrebovali predvsem pri zajemanju "time-laps" posnetkov, kakršnih aparat sam po sebi žal ne ponuja.
Tudi samo ohišje aparata je zelo dobre kakovosti, držalo se zdi dovolj zajetno in je celo bolje odmerjeno kot pri nekaterih vstopnih modelih DSLR, kakovost pa je v primerjavi s tem razredom povsem primerljiva in je boljša kot pri večini neposredne konkurence. Zelo dobra je tudi dostopnost funkcij na ohišju, čeprav aparatu za odlično oceno manjka še kako kolesce več, četudi ga nekoliko odtehtajo dobro zasnovani menuji. Aparatu nekoliko zamerimo le to, da v ročnem video načinu, kjer lahko čisto na vse parametre vplivamo ročno, ne moremo zajemati fotografij, kljub temu da ima zajemanju videa namenjeno posebno tipko. Aparat premore poleg številnih bližnjic tudi podvojeno stikalo za zumiranje na samem objektivu, ki pa je s pospravljeno (obrnjeno) sončno zaslonko nekoliko nedostopno.
Panasonic Lumix DMC-FZ150 na papirju res ne pomeni nič posebnega, pa tudi njegova cena se zdi s 439 evri precej visoka. Vendar je aparat v svojem segmentu v praksi skoraj čista desetka, tako da bo navdušil vse, ki želijo najvišjo prilagodljivost brez menjave objektivov.
Panasonic Lumix DMC-FZ150
Razred: Zmogljivi.
Efektivna ločljivost tipala: 12,1 milijona pik.
Tehnične lastnosti: Objektiv 25-600 (35 mm. ekvivalent); svetlobna jakost 2,8-5,2; ostrenje 1cm (makro)- neskončno; domet bliskavice 9,5 m; ISO: samodejno ali ročno (100-6400).
Tehnična zmogljivost: 6.
Kakovost fotografije: 7.
Zasnova aparata: 7.
Prodaja: www.panasonic.si.
Cena: 439 EUR.
Za: Popačenje objektiva, makro, kakovost fotografije in videa.
Proti: Nekoliko slabše iskalo, razpon objektiva
