V krogih razvijalcev programske opreme se veliko govori o mikrostoritvah in arhitekturi, ukrojeni za oblačna računalniška okolja. Čeprav je tehnologija v bistvu stara že skoraj desetletje, šele zdaj stopa v ospredje – tudi z močnim slovenskim pridihom. Kaj se je spremenilo?
Uporabniki smo računalniški oblak in rešitve ter storitve, ki jih ponuja, vzeli za svoje. Nihče izmed nas se ne bi več odrekel udobju aplikacij, ki tečejo v brskalniku ali pa so prek njega enostavno dostopne. Še manj bi lahko shajali brez mobilnih aplikacij, saj z njimi marsikaj postorimo hitreje in lažje. Tega se zavedajo tudi ustvarjalci programskih rešitev, ki prav tako gojijo pozitivna čustva do oblaka, oziroma tega, kar oblak predstavlja – neskončno zmogljivo in precej standardizirano platformo. To pomeni, da jim je v interesu razvijati programsko opremo za oblačna okolja, saj tako lažje dosežejo več uporabnikov – tako poslovnih kot domačih.
Vinilne plošče, kasete, zgoščenke in veliko vmesnih rešitev je že zdavnaj pristalo na smetišču glasbene zgodovine. Zdi se, da lahko na ta seznam uvrstimo tudi prvi povsem digitalni glasbeni medij – zapis MP3.
Temnega dela spleta se nam ni treba bati, če na njem ne bomo počeli nedovoljenih stvari. Sprehod po njem ob pomoči anonimizacijskega omrežja in brskalnika Tor pa nam lahko odpre oči.
Domače mobilne operaterje smo povprašali po njihovih načrtih z uvedbo omrežij 5G. Najpodrobneje so nam jih predstavili v Telekomu Slovenije. Predstavniki za odnose z javnostmi podjetij A1 in Telemach so bili namreč precej kratki in jedrnati. Njihove odgovore na naša vprašanja povzemamo v celoti:
Oktobra 2018 je omrežje 5G zagnal prvi operater v ZDA. Sledi učinek domin.
Od vstopnih modelov osrednjih procesorjev računalniški zanesenjaki nikoli ne pričakujemo veliko. Se pa tu in tam najde kakšen, ki nas nadvse prijetno preseneti. To je uspelo tudi AMDjevemu prvemu Athlonu, grajenemu na arhitekturi Zen, ki je bila doslej rezervirana za procesorje Ryzen.
Raziskave s področja digitalne preobrazbe kažejo, da ta v praksi v domačih podjetjih meri predvsem na interne izboljšave, manj pa se podjetja, vsaj zaenkrat, posvečajo strankam in potrošnikom ter njihovi uporabniški izkušnji.
Bržkone je po desetletju govora o digitalni preobrazbi že vsem kristalno jasno, da ni namenjena zgolj podjetjem iz Silicijeve doline ali mladim zagonskim podjetjem. Predstavlja namreč način življenja in dela organizacij, ki želijo preživeti in uspevati v naslednjem desetletju. Je del digitalnega darvinizma, ki ne bo prizanesljiv do podjetij, katera nameravajo zgolj »poslovati kot ponavadi« v nedogled. Ker to preprosto ne bo mogoče. Že danes vidimo, v kakšnih mukah so podjetja, ki, gledano tehnološko, korak ali dva (ali še več) zaostajajo. Zastareli in že zdavnaj preživeti sistemi/poslovni modeli jim onemogočajo nujne prilagoditve poslovanja. Pa naj gre za banke, zavarovalnice, logiste, bolnišnice, uvoznike ali katerokoli drugo organizacijo, izziv je enak za vse. In za razliko od večine drugih izzivov ga ni moč rešiti zgolj na način, da mu namenijo (vedno) več denarja. Tudi priljubljen recept modernizacije poslovanja z zaposlovanjem »digitalnih« direktorjev (CDO) in oblikovanjem inovacijskih centrov in/ali centrov odličnosti se v takih podjetjih pogosto ne obnese. Ker se ne more, saj je sama osnova tista, ki jo je treba (korenito) spremeniti – npr. spremeniti poslovni model.
Prvim podjetjem, ki so se ukvarjala z računalniki, ni bilo lahko. Stroji, ki so lahko hranili in obdelovali podatke v elektronski obliki, niso bili tako vsenavzoči kot danes. Tisti, ki ga je želel imeti, ga je moral praktično izdelati sam (ali pa zanj odšteti dober milijon dolarjev).
