Pri Monitorju se že dvajset let zbira najrazličnejša druščina avtorjev in urednikov. Včasih smo bili navdušeni nad modemi, krmilniki in procesorji, danes nas je morda več za pametne telefone in tablice. Včasih smo se urili v DOSu, nato Linuxu, danes smo v Oknih, MacOSu, iOSu in Androidu. Vsi po vrsti smo navdušenci za tehnologijo, vendar ima vsak nekoliko drugačen kot, s katerega gleda nanjo.
Pametni telefoni, kakorkoli že definiramo njihovo "pamet", so bili tradicionalno vedno telefoni z vrha cenovne lestvice. Z nastankom operacijskega sistema Android (ki je za izdelovalce zastonj) se stanje spreminja - telefonsko pamet si lahko omislimo že za dokaj malo denarja.
Potrošniška mrzlica niti v kriznih časih ne popušča. Potrebujemo nov avtomobil, potrebujemo nov telefon, potrebujemo nov brezžični usmerjevalnik. Pa ga res? Morda bi bilo bolje, ko bi se ravnali po izreku: "Ne popravljaj, če ni pokvarjeno." No, vsaj v mojem primeru bi bilo bolje tako.
Verjetno se vsi strinjamo, da so bili prvi IBMovi PCji grdi, prvi Applovi Macintoshi pa lepi. IBM je menil, naj bo računalnik le nadomestek za drugo pisarniško opremo, Apple pa, naj bo na domači mizi tudi prijeten na pogled. Tržno je bil uspešnejši prvi, pa vendar je jasno, da tudi Apple svojo zgodbo še vedno uspešno razvija. Zdi pa se, da ga zadnje čase nekateri (izdelovalci PCjev) napačno razumejo.
Z Gorazdom Božičem, vodjo slovenskega CERT, organizacije, ki spremlja in ukrepa ob internetnih napadih, smo se pogovarjali o napadih DDOS, orožjem zadnje vojne med podporniki in nasprotniki organizacije Wikileaks.
Če se zadnje čase količkaj pomudimo pri novicah na televiziji, v časopisih ali v spletu, ne moremo mimo fenomena Wikileaks. Fenomena z veliko začetnico, saj tudi če se omejim le na "tehniko" in zanemarim politiko, zlahka najdem kar nekaj zanimivih poudarkov.
Za naslednjo številko Monitorja, ki bo novoletno obarvana, si bomo ogledali množico napravic, ki jih že leta naplavlja domišljija razvijalcev in univerzalnost vmesnika USB. Kot nekakšno predjed pa si bomo že zdaj privoščili mali "mikroskop", ki za razmeroma veliko denarja ponuja veliko zabave, predvsem seveda nadobudnim otrokom.
Upal bi si trditi, da nas je dandanes že kar veliko, ki vsaj del službenega časa posvetimo brskanju po internetu, kar nekaj pa takih, ki pomanjkanje časa za tako početje nadoknadimo z dodatnim brskanjem od doma. In se niti ne zavedamo, kako izkrivljen pogled na (tehnološki) svet lahko imamo zaradi tega. Predvsem tisti, ki nas zanima tehnika in se izobražujemo prek "angleško govorečih" strani.
Bodo tablice res rešile (tudi) založniške težave, ki se jih otepajo tako po svetu kot pri nas? Apple je prepričan, da bo tako, prav tako Rupert Murdoch. Glede na to, da se jih resno lotevajo tudi slovenski založniki, naj bi bile enako odrešujoče tudi pri nas. Ali res?
Ob nakupu zmogljivega telefona, ki premore sprejemnik GPS, največkrat hitro sledi naslednji korak - preizkus mobilnega programa Google Maps. Res, program očara s svojo interaktivnostjo in natančnostjo. Vendar pa na brezpotjih ravno tako hitro sledi razočaranje, saj Googlovi zemljevidi seveda premorejo le ceste in včasih tudi še kakšen kolovoz. Pešpoti pa ne.
