Prenosniki nekoliko drugače
Ko razmišljamo o nakupu prenosnika, nas večina razmišlja o modelih, ki sodijo v zlato sredino - imajo 15-palčni zaslon in danes stanejo okoli 600 evrov. V resnici pa je trg prenosnikov veliko širši, tako kot to velja za vsako področje. Tudi avtomobilska industrija ne izdeluje le cliov, mar ne?
Gaussova krivulja je odlična stalnica na številnih področjih, tudi v računalništvu. Večina nas ob nakupu "pade" na povprečje, vendar v resnici raje beremo o robnih izdelkih (in se naslajamo nad njimi), ki izstopajo.
Če izstopajo po zmogljivosti, jim večinoma rečemo prenosne delovne postaje, pri čemer pod "zmogljivostjo" večinoma mislimo na hitre procesorje, visoko ločljive zaslone in grafične kartice, ki so še posebej optimizirane za programe CAD.
Če izstopajo po cenenosti in majhnosti, jim rečemo mini prenosniki ali netbooki. O njih smo že velikokrat pisali - majhni so, lahki, poceni. Mimogrede, tudi to besedilo nastaja na enem izmed njih.
Če izstopajo po tankosti in lahkosti, merijo na kupce, ki dajo veliko na imidž.
In potem so tu še tisti, ki ne sodijo v nobeno izmed zgornjih kategorij in so enostavno "posebneži".
Tokrat smo se odločili preizkusiti in primerjati dva ultra tanka prenosnika in kar nekaj takih posebnežev.
Trg ultra tankih modelov je v resnici že pred leti "izumila" Toshiba z nekaterimi svojimi modeli Portgee, vendar je v zadnjem času videti, da ga ima v resnici v lasti Apple s svojimi modeli Macbook Air. Airi niso le ultra tanki, temveč tudi izredno lepo oblikovani, hkrati pa dovršenost sledi tudi pri uporabnosti - akumulator zdrži kar dolgo, računalnik pa se iz spanja prižge bolj ali manj trenutno. Po drugi strani so se v Dellu usmeril bolj v "tankost" in malce manj v dovršenost. Adamo XPS je v resnici najtanjši prenosnik na svetu, vendar je kot tak žrtev kar nekaj kompromisov. Odpremo ga lahko samo ob pomoči akumulatorja. Vgrajen ima ventilator, ki ob napačnem pritisku na ohišje zacvili. Predvsem pa ni narejen iz kovinske zlitine, temveč gre, vsaj v sprednjem delu, za plastiko, ki kaj hitro poči. Tako kot je počila tudi nam.
Pravzaprav je bolj zanimiva Acerjeva Iconia, prenosnik, ki se poigrava z zamislijo, da tipkovnice ne potrebuje, saj jo lahko nariše. Na spodnji, za dotik občutljivi zaslon. Prednost je po Acerjevem mnenju v tem, da lahko namesto tipkovnice izriše tudi kaj drugega. Npr. brskalnik, ki se razteza prek obeh zaslonov. Ali pa poseben uporabniški vmesnik, s katerim lahko izbiramo različne programe. Nenavadno, res, vendar bo vsaj otrokom zelo všeč, kot smo posneli v našem video prispevku MonitorTV, ki ga najdete na tokratnem DVDju.
Kaj pa prenosni računalnik, ki ima poleg Oken nameščen tudi Googlov Android? Se sliši nekoliko čudaško? Tudi je - Android, ki ga uporabljamo z miško, nekako, hm, ne deluje. Sploh če ni popolnoma jasno, zakaj sploh je tam. Prav, nekoliko hitreje (od Oken) se zažene in takoj ponudi spletni brskalnik. Pa kaj. Je pa res, da prenosnik na ta način po nečem izstopa. Tudi to je nekaj.
In seveda - magična beseda lanskega leta - 3D! Prvi prenosnik 3D. No, prvi prenosnik, ki omogoča prikazovanje vsebin 3D v povezavi s priloženimi aktivnimi očali. Je uporaben? Je, če imamo doma skladovnico filmov blu-ray 3D in/ali bi radi igrali igre, ki podpirajo ta način prikaza 3D.
Kot rečeno, posebneži so tisto, kar to industrijo dela zabavno. Kupovali pa bomo še vedno predvsem poceni modele po 600 evrov. Tako kot pri mobilnih operaterjih večinoma kupujemo telefone po 1 evro.