Potem ko smo v dveh letošnjih številkah komentirali dogodke na telekomunikacijskih trgih v letu 2008, lahko zdaj že naredimo bilanco za prvo polovico letošnjega leta, saj je Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK) 10. septembra objavila poročilo do 30. junija 2009.
Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK) je 6. aprila objavila letno poročilo za preteklo leto, ki smo ga v prejšnji številki uporabili pri analizi trendov na trgu širokopasovnega dostopa do interneta. Na tem trgu si konkurirajo tri tehnologije: širokopasovni dostop prek telefonskega omrežja (xDSL), širokopasovni dostop prek kabelskih omrežij (CATV) in širokopasovni dostop prek optičnega omrežja (FTTH). Tokrat bomo začeli s pregledom trga mobilne telefonije, pogledali pa bomo tudi nekatere druge trge. Ugotavljamo, da se trg klicnega dostopa do interneta vztrajno krči. To je razumljivo, ni pa tako razumljivo, zakaj trg brezžičnega dostopa do interneta (WiMax) ni zaživel. Nenavaden je tudi razvoj trga posredovanja televizijskih programov, kjer je Slovenija rekorder po uspešnosti internetne televizije.
Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK) je 6. aprila objavila letno poročilo za preteklo leto, ki smo ga v prejšnji številki uporabili pri analizi trendov na trgu širokopasovnega dostopa do interneta.
Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK) je 6. aprila objavila letno poročilo za preteklo leto, ki ga bomo v tej in naslednji številki uporabili kot povod za pregled nekaterih trendov pri razvoju telekomunikacijskih trgov v Sloveniji, ki že kažejo, kakšen trg elektronskih komunikacij bomo imeli v prihodnjih letih. Deset dni prej, 27. marca, je tudi nacionalni operater telekomunikacij objavil svoje letno poročilo, z nestrpnostjo pa lahko pričakujemo letna poročila preostalih igralcev na telekomunikacijskih trgih, ki bodo znana v prvi polovici maja. Ko boste brali te novice, bomo že vedeli, ali so upniki Sinfonike, ki je v postopku prisilne poravnave, glasovali za poravnavo ali za stečaj. Iz finančnih podatkov drugih igralcev pa bo razvidno, kdo utegne biti naslednji kandidat za enako dilemo.
Vrhovno sodišče republike Slovenije je 16. decembra 2008 dokončno zavrnilo Telekomovo vztrajno izpodbijanje odločbe Urada za varstvo konkurence (UVK) iz leta 2000, ki je na pobudo podjetja ABM d.o.o. iz leta 1999 ugotovil Telekomovo zlorabo prevladujočega položaja na trgu govorne telefonije. S to precedenčno sodbo se je močno okrepil položaj vseh Telekomovih tožnikov, ki od njega zahtevajo skupaj za skoraj 300 milijonov evrov odškodnin (dobro tretjino Telekomove borzne vrednosti). Samozavestnejši v postopkih proti Telekomu Slovenije bo lahko tudi UVK, ki mu novi Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence omogoča, da Telekom Slovenije kaznuje z globo v višini do desetine njegovega letnega prometa (torej do 80 milijonov evrov).
Urad za varstvo konkurence je 11. septembra na podlagi zahtevka podjetja AMIS in na podlagi podatkov, ki jih je Urad zbral pri izvajanju nadzora medoperaterskega trga, uvedel že šesti postopek proti Telekomu Slovenije zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja. Nekaj dni pred tem je Agencija za pošto in elektronske komunikacije izdala odločbo, ki potrjuje navedbe podjetja AMIS v zahtevku za uvedbo postopka, in Telekomu naložila odpravo teh pomanjkljivosti. AMIS je zaradi te in še nekaterih drugih zatrjevanih zlorab maja vložil odškodninsko tožbo proti Telekomu Slovenije v višini 56.824.674,75 evrov, UVK pa lahko po novem Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence Telekom oglobi s kaznijo v višini do desetine njegovega letnega prometa.
Podjetje Digitel je konec aprila na Okrožnem sodišču v Ljubljani vložilo odškodninsko tožbo v višini 315 milijonov evrov (75 milijard nekdanjih tolarjev) proti Republiki Sloveniji zaradi poslovne škode, ker so mu državni organi sredi 90. let prejšnjega stoletja preprečili vstop na trg digitalne mobilne telefonije (GSM). Podjetje Digitel je bilo ustanovljeno že leta 1994 z namenom ponujanja storitev telefonije GSM, vendar nikoli ni začelo zares poslovati (pa čeprav je že pred Mobitelom začelo s postopki za pridobitev ustreznih dovoljenj!), saj naj bi ga državni organi ves čas obravnavali diskriminatorno v korist "državnega" Mobitela in kasneje v korist "nacionalnega" Si.Mobila.
Potem ko je telekomunikacijski operater T-2 že leta 2005 začel postavljati lastno optično omrežje, se je lani pomladi "zbudil" tudi "T-1" oziroma Telekom Slovenije in se lotil izgradnje optičnega omrežja, ki naj bi počasi nadomestilo klasično telefonsko omrežje bakrenih paric. Do danes je Telekom zgradil kakih 60.000 priključkov, a je nanje dejansko priključil največ 5000 naročnikov. Vendar pa je Telekomovo optično omrežje FTTH posebnost, saj je hibridno, sestavljeno iz optičnih vlaken, ki prenašajo digitalne signale, in iz optičnih vlaken, ki prenašajo analogne signale. To ves projekt izgradnje optike precej zaplete in bistveno podraži.
ARNES (Academic Reasearch Network of Slovenia) velja za pionirja uvajanja interneta v Sloveniji. Medtem ko so se amaterski komercialni ponudniki elektronskih komunikacij še bolj "igrali" z elektronskimi oglasnimi deskami (BBS) in se je Telekom Slovenije zaman "trudil" z videotekstom (kot predhodnikom grafičnih komunikacij), je ARNES svojim uporabnikom že leta 1992 ponujal "polnokrvni" dostop do svetovnega interneta.
Vse glasnejše so govorice, da namerava vlada zaradi pritiskov lobijev in neenotnosti v svojih vrstah odstopiti od prodaje 49,13 % državnega deleža v Telekomu Slovenije (TS). Dvom o prodaji je s svojimi odločitvami prva sprožila državna komisija, ki je slabo vodila celoten prodajni proces. Podaljševanje rokov za oddajo ponudb in dodatni roki za njihovo izboljšanje so posledica majhnega zanimanja za nakup TS in nerealnih pričakovanj prodajalca. Predsednik komisije Matjaž Janša, nekdanji uslužbenec Iskratela, je napovedoval, da bo kupec po vseh dodatnih rokih znan do konca januarja, a se to ni zgodilo.