Spomnimo se – niti dve leti ni tega, kar je Samsung svoje najdražje telefone začel opremljati z oznako Galaxy AI, ker so imeli vgrajene nove Googlove umetnointeligenčne aplikacije in storitve. Danes velik del teh najdemo tudi v telefonih najnižjega cenovnega razreda. In od nedavnega celo v iphonih, če smo malce zlobni.
Zložljivi/preklopni telefoni so zadnja leta prešli v resno kategorijo pametnih telefonov, a večina jih še vedno zahteva precej kompromisov – v debelini, teži, vzdržljivosti ali ceni. Počasi pa se vendarle premika, nevralgična točka ostaja le še cena.
Logitech se pri najnovejši poslovni miški MX Master 4 ne loteva radikalnih sprememb, temveč nadgrajuje preverjeno formulo. Čeprav je oblika skoraj identična obstoječemu modelu MX 3S, novinka prinaša več manjših, a smiselnih dopolnitev, ki lahko izboljšajo uporabniško izkušnjo.
Googlova družina telefonov Pixel se je uveljavila kot nekakšen »Android iphone« – naprava, ki deluje natanko tako, kot si je zamislil proizvajalec operacijskega sistema, ki teče na njej. Najnovejša iteracija te družine, serija 10, ki je bila predstavljena avgusta letos, nadaljuje to filozofijo. Preizkusili smo najmočnejši in največji model Pixel 10 Pro XL.
Medtem ko je v obtoku več telefonov kot prebivalcev sveta, pametne ure in zapestnice nosi le okoli desetina ljudi. Kljub temu trg vztrajno raste, predvsem zaradi športnih funkcij in spremljanja zdravja, zato ne čudi, da proizvajalci redno predstavljajo nove modele. Preizkusili smo Huawei Watch GT6 Pro.
Samsungovi preklopni sedmici sta končno taki, kot bi si ju uporabniki želeli že od prvega primerka naprej – tanki in nadvse uporabni tudi v zaprti obliki, ko sta enakovredni običajnim telefonom.
Vrhunski telefoni danes stanejo prek tisoč evrov, »dovolj dobri« pa se začnejo nekje pri 300. Tisti vmes veljajo za zelo dobre in zanje bomo odšteli med 600 in 800 evri. V tej kategoriji je tudi novinec Honor 400 Pro.
Zgodovina računalniških virusov ni zgolj zgodba o kodi, ki se je izmuznila nadzoru. To je pripoved o človeški radovednosti, domiselnosti ter tudi o nepredvidenih posledicah razvoja tehnologije. V svetu, kjer so bili prvi računalniki veliki kot sobe in dostopni le redkim izbrancem v raziskovalnih ustanovah, si je le malokdo predstavljal, da bodo ti mogočni stroji nekoč vsakdanji in ranljivi kot povsem običajni organizmi. Še manj pa, da bodo ti organizmi zbolevali. In vendar se je zgodilo točno to – računalniki so se okužili, zboleli, širili digitalne bolezni in postali prenašalci nečesa, kar je danes postalo temeljni izziv informacijske varnosti – zlonamerne kode.
Zlonamerna programska oprema, znana tudi kot malware, se pojavlja v različnih oblikah, od virusov in črvov do trojanskih konjev in izsiljevalske programske opreme. Vsaka vrsta ima svoje posebnosti, načine širjenja in učinke, vendar jim je skupno to, da delujejo brez vednosti uporabnika ter pogosto povzročajo finančno in podatkovno škodo.
Kako (še dodatno) pohitriti računalnikov pogon SSD in zakaj previdnost ni odveč.
