Demokratizacija generativnih modelov umetne inteligence je prinesla pravo poplavo vsebin, ki so z manj ali več truda narejene prav z njimi. Na družbenih omrežjih od Youtuba prek Instagrama do Tiktoka najdemo profile, ki prikazujejo zgolj tovrstno vsebino, ker se ustvarjalcem to izplača. Bodo v prihodnosti človeške stvaritve šivanke v kopicah sena?
Nekako smo pozabili, da elektroni, bajti in oblaki obstajajo v resničnem svetu, da imajo fizično manifestacijo, da njihova izdelava zahteva resnične surovine, da obratovanje troši otipljive energente. Koda se je razbohotila, sistemske zahteve so narasle. Morda nas bo aktualna pomnilniška kriza prisilila, da se bomo začeli obnašati odgovorneje.
Konec leta bodo evropske države vsem državljanom ponudile brezplačne denarnice za digitalno identiteto, s katerimi bomo lahko v digitalnem svetu dokazovali svojo istovetnost. Razvoj intenzivno poteka že od leta 2023, ko so se začeli prvi veliki pilotski projekti s tega področja. V Sloveniji je pri razvoju sodelovalo podjetje SETCCE, partnerja v projektu pa sta še Ilirika in Ministrstvo za digitalno preobrazbo.
Kdor je želel v preteklih mesecih kupiti nov računalnik ali zgolj nadgraditi pomnilnik, ga je presenetila neverjetna rast cene. Pomnilnik se draži dobesedno iz dneva v dan, kar že močno vpliva na odločitve o nakupih. Pogledali smo ozadje in govorili s poznavalci trga.
V razvoj umetne inteligence se vlagajo nepredstavljive količine denarja, ki bi morale zelo kmalu prinesti v vseh ozirih pametnejši stroj od človeka. Večji in sposobnejši modeli, hitrejši in zmogljivejši čipi, bogatejši in globlji žepi. Le kaj bi lahko preprečilo domala neizogiben triumf umetne inteligence?
Letos komajda sledimo napovedim o milijardnih investicijah in poslih, ki jih sklepajo tehnološki velikani. Dokler so podjetja vsaj malo povezana z umetno inteligenco, denar ni omejitev. Mreža odnosov in razmerij postaja čedalje tesneje prepletena, vrednotenja pa letijo v nebo. Na umetni inteligenci je usoda sveta.
Dasiravno jim uporabnosti in priročnosti ne moremo očitati, imajo veliki jezikovni modeli v obliki pogovornih robotov na internetu svojo temno stran. Zlasti manj stabilne posameznike lahko zapeljejo na pot nepovrata, ki je polna teorij zarot, višjih bitij in megalomanskih zablod. Niso redki primeri s tragičnim koncem.
Že 30 let na internetu vztraja prostovoljni dogovor, ki zapoveduje lepo vedenje pajkov tehnoloških gigantov. In ti ga v veliki meri upoštevajo. Razvoj umetne inteligence pa je prinesel prve resne izzive, saj so interesi spletišč in ponudnikov umetne inteligence dovolj različni, da so zadnji nemalokrat ignorirali gentlemanski dogovor, ki je veljal desetletja.
Čeprav poskuša generativna umetna inteligenca prevzeti svet in se prikazati kot ultimativna rešitev za vse intelektualne naloge, specializiranih orodij ne gre odpisati. InstaText je slovensko-avstrijsko orodje za izboljševanje besedil, ki opravlja eno nalogo, a to zelo dobro.
Amazon je oktobra letos utrpel enega največjih izpadov svojega oblaka AWS v zgodovini. Zaradi njegove velikosti je to vplivalo na velik del interneta, nedosegljive so bile številne storitve in strani njegovih strank. Da je tako velik in vzdrževan sistem padel, se je zgodilo več nesrečnih slučajev, ki jih lahko razume vsakdo.
